'Obljube so eno, realnost drugo'

Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič upa, da se nova vlada ne bo obnašala preveč evforično in samozadostno, ampak bo takoj skušala vzpostaviti dialog s socialnimi partnerji. "Pričakujem, da se bo, preden bo sprejemala ukrepe, ki se tičejo delavstva, najprej posvetovala s socialnimi partnerji oz. pri nekaterih ukrepih tudi iskala soglasje," je dejal. Po njegovem mnenju so v ospredju vprašanja, povezana s pokojninskim sistemom. "To, da povprečne pokojnine zaostajajo za povprečnimi plačami, ni dobro in pri tem bodo potrebne določene spremembe," meni predsednik ZSSS, ki pričakuje tudi spremembe glede pogojev za zaposlovanje za nedoločen čas in reševanja stanovanjske problematike ter v okviru socialnega sporazuma skupno dogovarjanje o razvojnih ciljih.

Predsednik KNSS Neodvisnost Drago Lombar ocenjuje, da je bil socialni dialog pod sedanjo vlado "nekoliko otežen oz. ga v zadnjem času sploh ni bilo". Od nove vlade pričakuje, da se bo stanje izboljšalo, pri tem pa opozarja, da so obljube eno, realnost pa drugo. Izpostavlja še težavo pokojninske reforme, katere izvedba bo po njegovem odvisna od koalicije. Po eni strani so tu zahteve Svetovne banke po spremembah, po drugi naj bi bili SD usmerjeni v socialno državo, hkrati je možnost sodelovanja stranke DeSUS v vladi. Manjši popravki pri pokojninah so možni, meni, da bi se izvedlo celotno pokojninsko reformo, je pa po njegovem mnenju težko verjetno. Med pomembnimi temami izpostavlja še sistemske spremembe pri minimalni plači in udeležbo delavcev pri dobičku.

Predsednik Pergama Dušan Rebolj ocenjuje, da je bil socialni dialog v začetku mandata sedanje vlade zelo slab, nato se je izboljšal, v zadnjem času pa se je ponovno poslabšal. Pričakuje, da se bo pod novo vlado izboljšal, "če pa se ne bo, bodo zaostritve". "Spremembe so potrebne, ampak morajo biti socialno znosne," pravi. Glavne točke prihodnjih razprav vidi v dokončanju projekta sistemskih sprememb okrog minimalne plače in v dogovoru glede izvajanja zakona o udeležbi zaposlenih pri dobičku. Poleg tega bi morali po njegovem mnenju odpreti razpravo o prožni varnosti, pri čemer izpostavlja potrebo po oblikovanju posebnega sklada in določitev ukrepov aktivne politike zaposlovanja, ter davčno razbremeniti plače, predvsem srednjih kadrov, in gospodarstvo.

Predsednik sindikata KS 90 Boris Mazalin izpostavlja vprašanje plač. Nasprotuje, da bi bila minimalna plača socialna kategorija. "Celotna aktivna politika zaposlovanja temelji na tem, da bi imel človek delo in bi se z njim preživljal. Nato pa pridemo do absurda, da ima človek delo, preživljati pa se ne more," je dejal. Pričakuje, da bodo rezultati socialnega dialoga boljši. "Dialog je postala zguljena fraza. Bomo videli rezultate," pravi.

Generalni sekretar sindikata Solidarnost Slavko Pungeršič pa pod novo vlado pričakuje "normalen" socialni dialog in da bo imela vlada pri delovnopravni zakonodaji posluh tudi za delodajalsko stran. Meni, da bi morali nadaljevati pogajanja glede plačne politike in sprememb pri minimalni plači.

'Zlati časi so mimo'

Tudi predstavniki delodajalcev v gospodarstvu in kmetijsko gozdarska zbornica od nove vlade pričakujejo tvorno sodelovanje. "Nova vlada bi lahko že od vsega začetka v koalicijsko pogodbo vgradila tudi oceno, da so zlati časi dokončno mimo in se moramo bolj kot doslej zanesti na znanje in sodelovanje," so sporočili. "Sestava vladne koalicije in koalicijske pogodbe bo v vsakem primeru, ne glede na uradni izid, mnogo zahtevnejši projekt, kot je bilo pisanje predvolilnih programov."

Prav tako pričakujejo odpravo številnih administrativnih ovir, vzpostavitev dialoga z gospodarstvom za konkurenčno zakonodajo, s čimer bi slovenskemu gospodarstvu zagotovila stabilno podporno okolje. Vlada bo po po mnenju GZS morala tudi bolje gospodariti z javnimi sredstvi, jih bolj racionalno in transparentno porabljati, hkrati pa tudi investirati v razvoj, ter gospodarstvo davčno razbremenjevati.

V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) ne glede na to, kakšna bo vlada, pričakujejo, da bo "za obrt in podjetništvo narejenega še več". Predloge obrti in podjetništva, s katerimi opozarjajo na ovire in neprijazno poslovno okolje za rast podjetij, naj bi še hitreje uresničile.

Trgovinska zbornica Slovenije od vsake vlade, ne samo od naslednje, pričakuje "jasno opredelitev zastavljenih ciljev v smeri uravnoteženega razvoja, tako po gospodarskih vejah kot po regijah, dolgoročni program krepitve konkurenčnosti gospodarstva in v okviru tega trgovine kot posamično najmočnejše dejavnosti".