Pošta prihodnosti – platforma za podporo regionalnega razvoja in dostopa do javnih storitev

V času, ko je obseg klasične pisemske dejavnosti močno upadel, so se poštni operaterji povsod po svetu morali prilagoditi novim razmeram in spremeniti svoje poslovne modele. To je pomenilo velike naložbe v avtomatizacijo, razvoj pametnih logističnih rešitev ter širitev mreže dostavnih točk in paketomatov. Obenem je rast spletnega nakupovanja prinesla nove izzive in priložnosti – potrebo po hitrejši dostavi, učinkovitem vračanju izdelkov ter prilagodljivih rešitvah v zadnjem kilometru. V Pošti Slovenije ob omenjenih trendih, ki so povzročili kar 60-odstotni upad pisemskih storitev od leta 2011, vzdržujejo visoko kakovost prenosa pošiljk: "Odlična kakovost prenosa nas uvršča v sam vrh evropskih poštnih operaterjev. V letu 2024 smo po meritvah neodvisne institucije več kot 96 % prednostnih pisemskih pošiljk dostavili naslednji delovni dan. Po kakovosti prenosa se lahko primerjamo s Švico in Avstrijo, kjer imajo podobno visoke predpisane standarde, in smo med najboljšimi v Evropi", pojasnjuje Karmen Lebe Grajf, direktorica Divizije Pisma v Pošti Slovenije. Ob tem dodaja, da postaja tako visok standard hitrosti prenosa pisemskih pošiljk spričo naglo padajočih količin predrag, prilagoditve v sistemu distribucije pisemskih pošiljk pa zato nujne.

Avstrija je le ena izmed mnogih evropskih držav, ki je poštno zakonodajo prilagodila sodobnim navadam in potrebam ljudi ter spremenila hitrost prenosa pisem. Avstrijska pošta od letos vsako pismo dostavi v treh delovnih dneh. "Pomen pisemske pošiljke se v dobi digitalizacije močno spreminja. V preteklosti je prenos pisma predstavljal prevladujoč kanal informiranja oziroma komuniciranja, danes je uporabniška izkušnja veliko pestrejša, sporočila izmenjujemo z elektronsko pošto, računi se prenašajo v e-banko ipd. Podoben trend se odvija na področju tiskanih medijev. Zato tudi ni razloga, da bi pisemski korespondenci dandanes pripisovali enako hitrost prenos kot v preteklosti. Premium hitrost oz. dostava se v vseh državah plača dražje," poudarja Lebe Grajf.

Slovenija je ena redkih evropskih držav, ki od leta 2009 še ni vsebinsko pomembneje posegla v poštni zakon in kjer nacionalna pošta ni deležna državne finančne podpore pri zagotavljanju univerzalne poštne storitve. V Pošti Slovenije so prepričani v nujnost sprememb tudi pri nas. Zato potekajo prizadevanja, da država prepozna pošto kot pomembno infrastrukturo za regionalni razvoj in dostop do javnih storitev ter prilagodi kriterije dostave in dostopa realnim potrebam prebivalstva in hkrati uredi sistemski vir financiranja z zakonom: "Zaradi digitalizacije izginjajo storitve, ki so jih prebivalci v preteklosti tradicionalno opravljali na poštnih okencih, kot je denimo plačevanje položnic. V tujini se zato mreže poštnih okenc vse pogosteje poslužuje država na način, da nanje seli upravne storitve za prebivalce, kar predstavlja naravni razvoj in utilizacijo mreže poštnih poslovalnic Kar zadeva hitrost prenosa pošiljk, jo bo treba spremeniti in prilagoditi dejanskim objektivnim potrebam uporabnikov. To narekuje visoko hitrost prenosa paketov s širitvijo možnosti ter načina prevzema paketov, vse v smeri avtomatizacije poslovanja 24/7. Stranke pričakujejo fleksibilnost, enostavnost ter nadzor nad poslovanjem preko enotne vstopne točke, kar vse zagotavlja platforma MojaPošta. Na področju pisem bo to pomenilo prilagoditev hitrosti prenosa, kar bo omogočilo stroškovno manj zahtevno poslovanje, hitrost prenosa se bo ustrezno podaljšala, pri čemer bo Slovenija po kakovosti prenosa tudi v prihodnje še vedno med najboljšimi v Evropi. Spremembe so neizbežne in nujne, uvedla jih je že večina evropskih držav, saj se pošta iz klasičnega pisemskega distributerja preoblikuje v distributerja paketnih pošiljk, ki jih pretežno ustvarja rast spletne trgovine".

Italijanska pošta je eden tistih poštnih operaterjev, ki je v zadnjem obdobju temeljito spremenil poslovni model. V to sodi tudi opravljanje storitev za državljane v poštnih poslovalnicah. Tako lahko Italijani na pošti med drugim uredijo osebno izkaznico in številne druge storitve javne uprave. "Pri nas poštne poslovalnice ostajajo v lokalnem okolju in dostopne lokalnemu prebivalstvu izven urbanih središč, vendar jim bo, ob zmanjševanju opravljenih klasičnih storitev, treba dodati nove vsebine. Njihovo prisotnost bi lahko država izkoristila na podoben način kot to počnejo v tujini. Ni nobenih zadržkov, da bi na poštnih okencih ne omogočali storitev, ki so javni servis prebivalcem," še zatrjuje Lebe Grajf.

Naročnik oglasne vsebine je Pošta Slovenije.