France Bučar, Spomenka Hribar, Tone Pavček in Niko Toš se v svojem pozivu k udeležbi na volitve niso opredeljevali, za koga naj državljani volijo, ker je po njihovem mnenju pomembna le prisotnost.
"Ob razdelitvi volilnega telesa se je izkazalo, da mnogi ne morejo priti do nekega svojega stališča, ker je razdeljenost izredno velika in tudi ponujene rešitve mnogim niso všeč," je pojasnil Bučar, predsednik prvega demokratično izvoljenega slovenskega parlamenta. Zato po njegovem mnenju mnogo ljudi ne bo šlo na volišča.
Tudi po mnenju sociologinje Hribarjeve demokracija ne more delovati, če se državljani ne zavedajo svoje soodgovornosti zanjo. "Ljudje mnogokrat prepuščajo odločitve drugim in se ne zavedajo, da jih s tem, ko ne gredo na volitve, dajo v roke drugim volivcem, ki so mogoče bolj zainteresirani," je pojasnila.
V naravi demokracije, evropskega konteksta gradnje demokratičnih držav, je, da se ljudje v veliki meri opredeljujejo do ključnih družbenih vprašanj in znotraj teh so seveda volitve, je dejal Toš, sociolog ter raziskovalec. "Ljudje so povabljeni, da izrekajo izbire med političnimi ponudki."
Po Bučarjevi oceni si bodo mnogi poziv razlagali kot strankarski ali političen nastop, "v resnici pa gre za izrazito državotvorno dejanje". Hribarjeva je poudarila, da je poziv zgolj formalen. "Ne govorimo o tem, koga naj kdo voli, samo pozivamo, naj ljudje pridejo na volitve in s tem izkažejo svojo zavest o soodgovornosti za naše življenje," je poudarila.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.