Pravično za vse?

Bi kupili izdelek, ki nosi oznako, da so ga izdelali sužnji?

Ljubljana, 13. 05. 2016 06.30 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 8 min
Avtor
Vesna Lambergar
Komentarji
187

"Izdelki, ki so nastali na plečih izkoriščanih otrok ali uničenega okolja, bi morali nositi oznake, ki bi nas potrošnike na to opozarjale," je prepričana vodja društva Focus. Vodja pravične trgovine pa poudarja: "Zahtevajmo informacije o tem, kdo in na kakšen način je surovino pridelal in po kakšni poti je prišla do nas." In kako sploh prepoznamo izdelke, narejene po načelih pravične trgovine?

Nepregledna množica izdelkov na policah nakupovalnih centrov. Kako izbrati tistega, ki je bil narejen po načelih pravične trgovine? Kako sploh ločiti "pravični" izdelek od "navadnega"? Kaj sploh pomeni pravična trgovina in kako deluje? Vprašanja smo naslovili na Živo Lopatič, vodjo prve in edine pravične trgovine v Sloveniji 3Muhe, in Živo Kavka Gobbo, vodjo društva Focus, ki se med drugim ukvarja tudi s potrošnjo.

WFTO (World Fair Trade Organization) pravično trgovino definira kot "trgovinsko partnerstvo, ki temelji na dialogu, transparentnosti in spoštovanju in si prizadeva za večjo enakopravnost v mednarodni trgovini. Prispeva k trajnostnemu razvoju s tem, da ponuja boljše pogoje prodaje in zagotavlja pravice marginaliziranim proizvajalcem in delavcem, predvsem iz ekonomsko manj razvitih dežel," nam Lopatičeva za začetek posreduje definicijo pravične trgovine. "Organizacije, ki se ukvarjajo s pravično trgovino in ki jih podpirajo potrošniki, se aktivno vključujejo v podpiranje proizvajalcev, osveščanje in vodenje kampanj za spremembe pravil in praks konvencionalne mednarodne trgovine," še dodaja.

Kot poudarja, pravična trgovina v bistvu opozarja na nepravilnosti, ki so se razvile in se dogajajo v konvencionalni mednarodni trgovini, kjer so veliki akterji uspeli zakriti določene prakse, ki povzročajo izkoriščanje delavcev in okolja do te mere, da so ogrožena njihova življenja.

Kako v poplavi izdelkov najti "pravičnega"?
Kako v poplavi izdelkov najti "pravičnega"? FOTO: Thinkstock

Kako deluje sistem pravične trgovine?

Lopatičeva pojasnjuje, da slovenska pravična trgovina v veliki meri sodeluje s pravično trgovinsko organizacijo v Avstriji, EZA, ki sodeluje z nekaj več kot 60 organizacijami iz svetovnega Juga, ki jih dodatno delno preverja sama, delno pa preverjanje prepušča EFTi (EFTA – European Fair Trade Association). Vse organizacije, s katerimi sodeluje, pa so certificirane tudi s strani FLO (Fair Trade Labelling Organisation) ali WFTO (World Fairtrade Organisation).

"Pravičnotrgovinske organizacije, ki se ukvarjajo z uvozom izdelkov iz držav svetovnega Juga v Evropo, ustvarjajo pogoje za manjše proizvajalce v teh državah, da se povežejo, organizirajo in zagotovijo pridelavo in izdelavo takšnih izdelkov, ki ustrezajo standardom, postavljenim znotraj pravične trgovine. Z njimi sklepajo dolgoročne pogoje, ki vključenim v sistem pravične trgovine zagotavljajo določeno varnost, hkrati pa jim nudijo še izobraževanja in informacije z evropskega trga," pripoveduje.

Največ izdelkov, narejenih po načelih pravične trgovine, prodajo v Veliki Britaniji, kjer je tudi ponudba precej bolj pestra kot v Sloveniji. Tudi v drugih razvitih evropskih državah prodaja izdelkov, narejenih po načelih pravične trgovine, vztrajno raste, in sicer tudi do 12 % letno. Živa Lopatič

Kot še dodaja, je posebnost delovanja pravične trgovine v tem, "da proizvajalci določajo svojo prodajno ceno, ki je višja od proizvodnih stroškov, pravičnotrgovinske organizacije v Evropi pa ceno gradijo od tu gor, da pokrijejo še stroške transporta, uvoza, predelave (če je potrebna), veleprodaje in maloprodaje na evropskem trgu." 

"Poleg odkupne cene proizvajalcem in pridelovalcem pripadajo še premije (socialna, kakovostna in ekološka). Socialno premijo (3 do 5 %) dobijo ob vsakem nakupu, kakovostno takrat, ko je njihov pridelek izredno kakovosten (ta je stvar pogajanj), ekološko pa v primeru, da ima njihov pridelek tudi ekološki certifikat. Na ta način zagotavljajo proizvajalcem in pridelovalcem dostojno življenje," Lopatičeva oriše sistem delovanja pravične trgovine.

Bi kupili izdelek, ki nosi oznako, da so ga izdelali sužnji?

Vodja društva Focus Živa Kavka Gobbo dodaja, da bi navadna trgovina morala biti že v osnovi pravična, transparentna in delovati znotraj okvirov, ki nam jih postavlja okolje. Prepričana je namreč, da trgovina, ki je neodgovorna in uničuje skupno dobro – okolje, podnebje – in hkrati tepta človekove pravice, ne bi smela obstajati.

Kot pojasnjuje, morajo tudi trajnostne organizacije in izdelki nositi stroške certificiranja in oznake, da so narejeni v skladu s spoštovanjem okolja in človekovih pravic. To pa pomeni, da bi morali tudi izdelki, ki so nastali na plečih izkoriščanih otrok ali uničenega okolja, nositi oznake, ki bi nas potrošnike na to opozarjale – da torej kupujemo izdelke, ki so jih izdelali sužnji ali pa izdelke, ki so uničili vire. "Verjetno bi se velik del potrošnikov odločil, da ne kupi izdelka, na katerem piše, da so ga izdelali zasužnjeni otroci ali pa zaradi katerega je poplavilo vas nekje na svetu," poudarja Kavka Gobbo.

Kljub vsem certifikatom je še vedno najbolj pomembna transparentnost - torej, če so znani podatki o proizvajalceih, uporabljenih surovinah in načinih pridelave in predelave.
Kljub vsem certifikatom je še vedno najbolj pomembna transparentnost - torej, če so znani podatki o proizvajalceih, uporabljenih surovinah in načinih pridelave in predelave. FOTO: Thinkstock

FLO, Fair+, EcoCert, Rainforrest Alliance, UTZ ... Kako prepoznamo 'pravične' izdelke?

Vedno več izdelkov, narejenih po načelih pravične trgovine, pa v svojo ponudbo vključujejo tako specializirane trgovine, ki v večini ponujajo ekološke izdelke, kot tudi velike trgovinske verige. Lopatičeva odgovori na vprašanje, kje lahko najdemo izdelke, narejene po načelih pravične trgovine. Tudi velike trgovske verige namreč sodelujejo s pravičnotrgovinskimi organizacijami in od njih kupujejo izdelke. "Ta praksa je posledica predvsem vedno večjega povpraševanja po pravičnotrgvinskih izdelkih v tujini," pojasnjuje.

Certifikati
Certifikati FOTO:

In če se odločimo, da želimo našo nakupovalno košarico obogatiti le z izdelki, izdelanimi po pravičnih standardih, na kaj moramo biti pozorni? Pravičnotrgovinske izdelke prepoznamo po certifikatih na izdelkih, odgovarja Lopatičeva. Najbolj pogost je še vedno certifikat FLO (modrozelen možic z napisom Fairtrade), vedno pogosteje pa najdemo tudi certifikat Fair+. Oba certifikata dajeta absolutno prednost zagotavljanju dostojnega življenja za proizvajalce, obenem pa spodbujata tudi k ohranjanju okolja.

Lopatičeva pripoveduje, da je Fair+ certifikat nastal v Nemčiji, ko je tamkajšnja pravičnotrgovinska organizacija ugotovila, da se transparentnost pri FLO certificiranih izdelkih izgublja in da so zahteve tako na strani proizvajalcev kot na strani uporabnikov večje in lahko od proizvajalcev zahtevajo, da je pridelava njihovih izdelkov še bolj odgovorna. Hkrati pa se Fair+ ukvarja tudi s predelavo surovin v izdelke v Evropi in zahteva, da se tudi proizvajalci v Evropi držijo enakih standardov kot se zahtevajo od proizvajalcev v manj razvitih državah. V Sloveniji izdelke s Fair+ certifikatom najdemo v trgovinah, v katerih več izdelkov uvažajo iz Nemčije.

Lopatičeva sicer pravi, da v prihodnosti pričakuje, da se bodo velike pravičnotrgovinske organizacije v Evropi odločile za prehod na certificiranje s Fair+ certifikatom. FLO certifikat pa bo ostal rezerviran za izdelke, v katere predelavo ali izdelavo se na koncu vključijo tudi korporacije ali večji trgovski ali proizvodni sistemi.

S certifikatom FLO so označeni tudi izdelki, ki jih najdemo v pravični trgovini 3Muhe. Kljub temu pa lahko trdimo, da so bili izdelki narejeni po načelih, ki ustrezajo tudi zahtevam Fair+, poudarja Lopatičeva.

Ostali certifikati, ki se pojavljajo na slovenskem trgu in ki delno pokrivajo tudi socialno ekonomsko zaščito proizvajalcev poleg ekološke, pa so še EcoCert, Rainforrest Alliance, UTZ ipd. A Lopatičeva poudarja, da so to v prvi vrsti certifikati, ki z zahtevanimi izpolnjenimi kriteriji ščitijo predvsem okolje. Šele na drugem mestu pa uveljavljajo kriterije za trajnostni razvoj človeka v ekonomskem in socialnem smislu, kar pomeni zagotovilo primernega plačila, enakost moških in žensk, prepoved otroškega dela in zahtevane primerne delovne pogoje. Ker jih je zato lažje pridobiti, pa se proizvajalci odločajo za vstop v te sisteme ceritificiranja, še dodatno pojasni.

Naša sogovornica sicer poudarja, da je vsem certifikatom navkljub še vedno za končnega uporabnika najbolj pomembna transparentnost. "Torej ne glede na to, katerega izmed ceritifikatov nosi izdelek, če so zraven vsi podatki o proizvajalcih, uporabljenih surovinah in načinih pridelave in predelave, bi se sama za nakup takšnega izdelka odločila. Saj mi vse te informacije omogočajo, da sama preverim, od kod izdelek prihaja, kako je bil narejen in kdo ga je naredil. In to je pravzaprav edini način, da se lahko vsak uporabnik prepriča, da je izdelek narejen skladno z njegovimi vrednotami in načeli." 

Ob jutrišnjem svetovnem dnevu pravične trgovine smo obiskali prvo in edino pravično trgovino v Sloveniji, 3Muhe. O zgodovini, ponudbi, ciljih in viziji za prihodnost smo se pogovarjali z njeno vodjo Živo Lopatič. Vabljeni k branju!

Siva cona – izdelki, ki nas prepričujejo, da so prijazni družbi in okolju, a to pravzaprav niso

Kavka Gobbo pa dodaja, da se pojavljajo tudi certifikati, ki jih sama podjetja dajejo na svoje izdelke. "Taki certifikati niso neodvisno preverjeni," poudarja. Opozarja pa tudi, da včasih nekateri izdelki izrabljajo sivo cono in nas prepričujejo v prijaznost družbi in okolju, kljub temu da to niso. Lahko recimo le vsebujejo minimalni delež ekoloških sestavin in to označijo na veliko, lahko pa je zgolj embalaža reciklirana.

Te prakse, ki se jih včasih poslužujejo podjetja, imenujemo "fairwashing". "Izdelek je lahko oblikovan na način, da deluje naraven, uporabljajo se lahko besede, kot je 'okolju prijazno' in podobno, vse z namenom zavajanja potrošnika," pojasnjuje Kavka Gobbo. "Nekdo z namenom večjega zaslužka izkorišča znamko pravične trgovine in igra na karto naivnosti, slepega zaupanja in nevednosti uporabnikov oziroma kupcev," še pojasni Lopatičeva. Zato je zelo pomembno, da so pri nakupih naše vodilo uradno priznani certifikati, le-ti nam namreč pomagajo prepoznati izdelke, ki so preverjeni s strani neodvisnih teles in jim lahko zaupamo, dodaja Kavka Gobbo.

Vedno več izdelkov narejenih po načelih pravične trgovine v svojo ponudbo vključujejo tudi veliki trgovinski centri.
Vedno več izdelkov narejenih po načelih pravične trgovine v svojo ponudbo vključujejo tudi veliki trgovinski centri. FOTO: Thinkstock

Še vedno najboljša izbira neposredna trgovina

Treba pa je seveda tudi opozoriti na to, da nimajo vsi izdelki, ki so trajnostni, tudi certifikata, pravi Kavka Gobbo. Če recimo kupujemo neposredno od kmeta, se lahko sami prepričamo, kakšen je način pridelave in lahko gradimo na zaupanju. Tudi Lopatičeva poudarja, da je še vedno najboljša trgovina neposredna trgovina ali t. i. direct trade. Če kupujemo na ta način, smo lahko prepričani, kaj in koga smo s svojim nakupom podprli. "Prva odločitev za nakup naj bi bi bil prav nakup pri lokalnem pridelovalcu ali proizvajalcu."

Seveda pa tudi sama priznava, da je le malo stvari, ki jih uporabljamo vsak dan narejenih, pridelanih ali proizvedenih v Sloveniji, zato se moramo pri nakupih zatekati k izdelkom narejenih v drugih državah na svetu. "V tem primeru pa je najbolje, da iščemo tiste, katerih pot je najbolj transparentna. Na ta način bomo lahko podprli etično proizvodnjo in trgovino. Transparentnost nam zagotavlja tudi sistem pravične trgovine," poudarja naša sogovornica. 

Lopatičeva potrošnikom za konec še svetuje: "Ko se odločimo za nakup česar koli, se najprej vprašajmo, ali to sploh potrebujemo, potem se vprašajmo, ali lahko kupimo lokalno narejeno. Če nekaj res potrebujemo in prihaja od daleč (npr. kava), pa zahtevajmo informacije o tem, kdo in na kakšen način je surovino pridelal in po kakšni poti je prišla do nas. Več kot bomo vedeli o procesih pridelave in predelave, lažje se bomo odločali za nakup tistih stvari, ki so res narejene etično, brez izkoriščanja ljudi in okolja."

Kliknite na fotografijo in se pozanimajte o ozadju kupljenih izdelkov.
Kliknite na fotografijo in se pozanimajte o ozadju kupljenih izdelkov. FOTO: Iz principa

  • Prenosnik Lenovo
  • Garmin ura
  • Wasup sup deska
  • Mitsubishi klima
  • Hisense TV
  • Krovni

KOMENTARJI (187)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

RdecaZvezda
01. 06. 2016 17.29
+2
a bi kupili trgovsko blago katrega so ustvarili Slovenski sužnji
Jerry321
18. 05. 2016 13.29
+2
Cilj celotne družbe bi moral biti splošno dobro in kvaliteta življenja vseh. V današnjem kapitalističnem (demokracija je mrtva črka na papirju) sistemu pa je družba revna, situacija vse slabša in gara ter se ubija za ekscesno bogastvo in blagostanje peščice. Dokler bo kapitalizem smo vsi sužnji tej peščici vplivnežev
gasper111
15. 05. 2016 11.18
+1
Ne nakladite. Dokler boste želeli, da ob podaljšanju naročniškega razmerja za vami brezplačno vržejo še telefon, da TV stane 200€ ipd. se sprijaznite, da mora zato, da ima izdelek tako ceno nekdo delati za pest riža. V kolikor pa želite, da ima ta delavec poleg spodobne plače, plačane tudi vse socialne prispevke pa se sprijaznite, da izdelki ne bodo več dostopni po "pirovskih cenah".
nikhrast
14. 05. 2016 16.51
Po Severni Ameriki najdeš polno izdelkov ki so označeni kot Fair Trade, v bio ali organic marketih skoraj vse. V enem supermarketu sem še videl napis da je kava dostavljena z biciklom. Veriga Starbucks ima vse označeno Fair Trade.
flojdi
14. 05. 2016 14.29
+1
. pa saj ga ni izdelka , ki bi ga ne naredili Prostovoljni sužnji
flojdi
14. 05. 2016 14.30
ONniON
14. 05. 2016 14.11
čehi imajo zelo uspešno gospodarstvo ,slovensko je propadlo, nizko konkurenčno itd
Albatross
14. 05. 2016 10.29
+1
Pri nas so večino izdelkov izdelali sužnji, ker plače itak ne dobijo, ali jim pa ne plačujejo prispevkov, tako, da imajo potem manjše pokojnine.
Albatross
14. 05. 2016 10.31
+1
Država se s tem strinja in ne ukrene ničesar, tako da je itak največji veleposestnik pri nas...
ROMELS
14. 05. 2016 09.45
+3
Kaj pa izdelki iz Rogaške? Pa še marsikaterega slovenskega podjetja.Pa stanujete tudi v stanovanjih, ki so jih gradili "slovenski sužnji"
wolfterier
14. 05. 2016 10.39
+2
periot22
13. 05. 2016 21.57
+11
Ker ste v Sloveniji vse gospodarstvo uničili,smo prisiljeni kupovati tuje,slabše kakovosti in v čem je zdaj problem??????????Raje bi kupovali kakovostno slovensko,pa nimamo možnosti!!!!!!!!!!!!!!!!!!
igorli
13. 05. 2016 19.40
+6
Ja najboljše da poberete tistim revežem še tistih par dolarov, kaj jih dobijo
ONniON
13. 05. 2016 19.35
+0
Ni ga bolj suženjskega sistema kot je kapitalizem , to ste želeli za vse tiste ki menijo kako slabo je bilo v socializmu, slovenija postaja oz je postala kapitalistična na ameriški način , brez močnih sindikatov, pravic,...itd
igorli
13. 05. 2016 19.39
-2
Pa kaj je s tabo. O takem standardu ko ga mamo zdaj smo lahko v jugi samo sanjali!!!
ONniON
13. 05. 2016 20.35
+5
ja čudovito življenje imamo, čudovito da je toliko revnih in še več jih je in bo, mogoče si delavec kake javne uprave da to tako vneto zagovarjašššš
nikhrast
14. 05. 2016 16.47
Tolar, strezni se, vidim da nekaj bluziš o kapitalizmu. Poglej Severno Ameriko, močni sindikati, pa obrtniki..., si predstavljaš zidarja ki bi delal za manj kot $50 na uro. Ej, še mulce ki samo pucajo bajto ki se bo renovirala smo plačali $50 na uro. Pa policaj, profesor... $100 tisoč letno ni veliko. Seveda so pa tudi luzerji, brez vsakega znanja, ambicije...
Bananistanec
13. 05. 2016 19.24
+0
Trgovske verige ustanavljajo neke kao neodvisne organizacije ki lepijo na izdelke neke certifikate " pravični izdelki " ... in to zdaj kaj, pomeni da teh sužnjev nihče ne več podpira ?
Sputnik
13. 05. 2016 18.54
+8
a bodo tudi zasužnjene prodajalke imele na tablici z imenom napis SUŽNJA??? 99% populacije bi potem moralo imet oznako suženj. mene ne gane da sužnji delajo moje majice in hlače ker sem tudi jaz suženj kapitala tako da sem v istem zosu
ni_vzdevka
13. 05. 2016 18.44
+5
Menda smo v kapitalizmu. Vse izdelke so naredili sužnji...
magnifico
13. 05. 2016 18.40
+4
Koliko slovenske populacije, pustimo, zdaj, koliko znaš, kako se prodaš, kakšno izobrazbo imaš, dela poln ali pa še obširnejši delovni čas, za "minimalca"? Kaj "minimalec" pomeni? Lastne izkušnje: Delaš za "minimalca" pri privatniku pa dobiš zdraven dodatke na delovno dobo, na otroke ter na pogoje dela (sobote, nedelje, praznike), prineseš domov cca 900,00€. Zatem se zaposliš pri M0l0i0n0o0t0e0s0t0u, prav tako delaš 7 dni na teden in imaš naenkrat tako veliko plačo, da ti mora država dodati 30€, da imaš tistih 571,00€ "minimalca". Ja dobra džava,, da to dopušča. Če pa navaden delavec na mesec zasluži malodane premalo za kritje stroškov in osnovno hrano NI DRUGO KOT SUŽENJ!!!
kurcvasgleda01
13. 05. 2016 18.30
+3
bolj pomembno je kakšne strokovne službe pregledajo izdelke...ponavadi tukaj vse zataji to so pa preveč drago plačani gospodje...oni so krivi kaj se na policah prodaja
Armagedon
13. 05. 2016 18.12
+1
Po večini spodnjih komentarjev upravičeno sklepam, da komentirajo predvsem kristjani, polni ljubezni do svojega bližnjega.
ToTako
13. 05. 2016 17.55
+4
kakšno butasto vprašanje v eri kapitalizma,skupaj z večino sveta smo sužnji ki nas izkoriščajo bogatunčki,a ne...
Infraping
13. 05. 2016 17.33
+2
Človek je evolucijski kič.
qlimaoll
13. 05. 2016 17.22
+5
Sužnji smo vsi v te državi.