Bi kupili izdelek, ki nosi oznako, da so ga izdelali sužnji?

Nepregledna množica izdelkov na policah nakupovalnih centrov. Kako izbrati tistega, ki je bil narejen po načelih pravične trgovine? Kako sploh ločiti "pravični" izdelek od "navadnega"? Kaj sploh pomeni pravična trgovina in kako deluje? Vprašanja smo naslovili na Živo Lopatič, vodjo prve in edine pravične trgovine v Sloveniji 3Muhe, in Živo Kavka Gobbo, vodjo društva Focus, ki se med drugim ukvarja tudi s potrošnjo.

WFTO (World Fair Trade Organization) pravično trgovino definira kot "trgovinsko partnerstvo, ki temelji na dialogu, transparentnosti in spoštovanju in si prizadeva za večjo enakopravnost v mednarodni trgovini. Prispeva k trajnostnemu razvoju s tem, da ponuja boljše pogoje prodaje in zagotavlja pravice marginaliziranim proizvajalcem in delavcem, predvsem iz ekonomsko manj razvitih dežel," nam Lopatičeva za začetek posreduje definicijo pravične trgovine. "Organizacije, ki se ukvarjajo s pravično trgovino in ki jih podpirajo potrošniki, se aktivno vključujejo v podpiranje proizvajalcev, osveščanje in vodenje kampanj za spremembe pravil in praks konvencionalne mednarodne trgovine," še dodaja.

Kot poudarja, pravična trgovina v bistvu opozarja na nepravilnosti, ki so se razvile in se dogajajo v konvencionalni mednarodni trgovini, kjer so veliki akterji uspeli zakriti določene prakse, ki povzročajo izkoriščanje delavcev in okolja do te mere, da so ogrožena njihova življenja.

Kako deluje sistem pravične trgovine?

Lopatičeva pojasnjuje, da slovenska pravična trgovina v veliki meri sodeluje s pravično trgovinsko organizacijo v Avstriji, EZA, ki sodeluje z nekaj več kot 60 organizacijami iz svetovnega Juga, ki jih dodatno delno preverja sama, delno pa preverjanje prepušča EFTi (EFTA – European Fair Trade Association). Vse organizacije, s katerimi sodeluje, pa so certificirane tudi s strani FLO (Fair Trade Labelling Organisation) ali WFTO (World Fairtrade Organisation).

"Pravičnotrgovinske organizacije, ki se ukvarjajo z uvozom izdelkov iz držav svetovnega Juga v Evropo, ustvarjajo pogoje za manjše proizvajalce v teh državah, da se povežejo, organizirajo in zagotovijo pridelavo in izdelavo takšnih izdelkov, ki ustrezajo standardom, postavljenim znotraj pravične trgovine. Z njimi sklepajo dolgoročne pogoje, ki vključenim v sistem pravične trgovine zagotavljajo določeno varnost, hkrati pa jim nudijo še izobraževanja in informacije z evropskega trga," pripoveduje.

Kot še dodaja, je posebnost delovanja pravične trgovine v tem, "da proizvajalci določajo svojo prodajno ceno, ki je višja od proizvodnih stroškov, pravičnotrgovinske organizacije v Evropi pa ceno gradijo od tu gor, da pokrijejo še stroške transporta, uvoza, predelave (če je potrebna), veleprodaje in maloprodaje na evropskem trgu." 

"Poleg odkupne cene proizvajalcem in pridelovalcem pripadajo še premije (socialna, kakovostna in ekološka). Socialno premijo (3 do 5 %) dobijo ob vsakem nakupu, kakovostno takrat, ko je njihov pridelek izredno kakovosten (ta je stvar pogajanj), ekološko pa v primeru, da ima njihov pridelek tudi ekološki certifikat. Na ta način zagotavljajo proizvajalcem in pridelovalcem dostojno življenje," Lopatičeva oriše sistem delovanja pravične trgovine.

Bi kupili izdelek, ki nosi oznako, da so ga izdelali sužnji?

Vodja društva Focus Živa Kavka Gobbo dodaja, da bi navadna trgovina morala biti že v osnovi pravična, transparentna in delovati znotraj okvirov, ki nam jih postavlja okolje. Prepričana je namreč, da trgovina, ki je neodgovorna in uničuje skupno dobro – okolje, podnebje – in hkrati tepta človekove pravice, ne bi smela obstajati.

Kot pojasnjuje, morajo tudi trajnostne organizacije in izdelki nositi stroške certificiranja in oznake, da so narejeni v skladu s spoštovanjem okolja in človekovih pravic. To pa pomeni, da bi morali tudi izdelki, ki so nastali na plečih izkoriščanih otrok ali uničenega okolja, nositi oznake, ki bi nas potrošnike na to opozarjale – da torej kupujemo izdelke, ki so jih izdelali sužnji ali pa izdelke, ki so uničili vire. "Verjetno bi se velik del potrošnikov odločil, da ne kupi izdelka, na katerem piše, da so ga izdelali zasužnjeni otroci ali pa zaradi katerega je poplavilo vas nekje na svetu," poudarja Kavka Gobbo.

FLO, Fair+, EcoCert, Rainforrest Alliance, UTZ ... Kako prepoznamo 'pravične' izdelke?

Vedno več izdelkov, narejenih po načelih pravične trgovine, pa v svojo ponudbo vključujejo tako specializirane trgovine, ki v večini ponujajo ekološke izdelke, kot tudi velike trgovinske verige. Lopatičeva odgovori na vprašanje, kje lahko najdemo izdelke, narejene po načelih pravične trgovine. Tudi velike trgovske verige namreč sodelujejo s pravičnotrgovinskimi organizacijami in od njih kupujejo izdelke. "Ta praksa je posledica predvsem vedno večjega povpraševanja po pravičnotrgvinskih izdelkih v tujini," pojasnjuje.

In če se odločimo, da želimo našo nakupovalno košarico obogatiti le z izdelki, izdelanimi po pravičnih standardih, na kaj moramo biti pozorni? Pravičnotrgovinske izdelke prepoznamo po certifikatih na izdelkih, odgovarja Lopatičeva. Najbolj pogost je še vedno certifikat FLO (modrozelen možic z napisom Fairtrade), vedno pogosteje pa najdemo tudi certifikat Fair+. Oba certifikata dajeta absolutno prednost zagotavljanju dostojnega življenja za proizvajalce, obenem pa spodbujata tudi k ohranjanju okolja.

Lopatičeva pripoveduje, da je Fair+ certifikat nastal v Nemčiji, ko je tamkajšnja pravičnotrgovinska organizacija ugotovila, da se transparentnost pri FLO certificiranih izdelkih izgublja in da so zahteve tako na strani proizvajalcev kot na strani uporabnikov večje in lahko od proizvajalcev zahtevajo, da je pridelava njihovih izdelkov še bolj odgovorna. Hkrati pa se Fair+ ukvarja tudi s predelavo surovin v izdelke v Evropi in zahteva, da se tudi proizvajalci v Evropi držijo enakih standardov kot se zahtevajo od proizvajalcev v manj razvitih državah. V Sloveniji izdelke s Fair+ certifikatom najdemo v trgovinah, v katerih več izdelkov uvažajo iz Nemčije.

Lopatičeva sicer pravi, da v prihodnosti pričakuje, da se bodo velike pravičnotrgovinske organizacije v Evropi odločile za prehod na certificiranje s Fair+ certifikatom. FLO certifikat pa bo ostal rezerviran za izdelke, v katere predelavo ali izdelavo se na koncu vključijo tudi korporacije ali večji trgovski ali proizvodni sistemi.

Ostali certifikati, ki se pojavljajo na slovenskem trgu in ki delno pokrivajo tudi socialno ekonomsko zaščito proizvajalcev poleg ekološke, pa so še EcoCert, Rainforrest Alliance, UTZ ipd. A Lopatičeva poudarja, da so to v prvi vrsti certifikati, ki z zahtevanimi izpolnjenimi kriteriji ščitijo predvsem okolje. Šele na drugem mestu pa uveljavljajo kriterije za trajnostni razvoj človeka v ekonomskem in socialnem smislu, kar pomeni zagotovilo primernega plačila, enakost moških in žensk, prepoved otroškega dela in zahtevane primerne delovne pogoje. Ker jih je zato lažje pridobiti, pa se proizvajalci odločajo za vstop v te sisteme ceritificiranja, še dodatno pojasni.

Naša sogovornica sicer poudarja, da je vsem certifikatom navkljub še vedno za končnega uporabnika najbolj pomembna transparentnost. "Torej ne glede na to, katerega izmed ceritifikatov nosi izdelek, če so zraven vsi podatki o proizvajalcih, uporabljenih surovinah in načinih pridelave in predelave, bi se sama za nakup takšnega izdelka odločila. Saj mi vse te informacije omogočajo, da sama preverim, od kod izdelek prihaja, kako je bil narejen in kdo ga je naredil. In to je pravzaprav edini način, da se lahko vsak uporabnik prepriča, da je izdelek narejen skladno z njegovimi vrednotami in načeli." 

Siva cona – izdelki, ki nas prepričujejo, da so prijazni družbi in okolju, a to pravzaprav niso

Kavka Gobbo pa dodaja, da se pojavljajo tudi certifikati, ki jih sama podjetja dajejo na svoje izdelke. "Taki certifikati niso neodvisno preverjeni," poudarja. Opozarja pa tudi, da včasih nekateri izdelki izrabljajo sivo cono in nas prepričujejo v prijaznost družbi in okolju, kljub temu da to niso. Lahko recimo le vsebujejo minimalni delež ekoloških sestavin in to označijo na veliko, lahko pa je zgolj embalaža reciklirana.

Te prakse, ki se jih včasih poslužujejo podjetja, imenujemo "fairwashing". "Izdelek je lahko oblikovan na način, da deluje naraven, uporabljajo se lahko besede, kot je 'okolju prijazno' in podobno, vse z namenom zavajanja potrošnika," pojasnjuje Kavka Gobbo. "Nekdo z namenom večjega zaslužka izkorišča znamko pravične trgovine in igra na karto naivnosti, slepega zaupanja in nevednosti uporabnikov oziroma kupcev," še pojasni Lopatičeva. Zato je zelo pomembno, da so pri nakupih naše vodilo uradno priznani certifikati, le-ti nam namreč pomagajo prepoznati izdelke, ki so preverjeni s strani neodvisnih teles in jim lahko zaupamo, dodaja Kavka Gobbo.

Še vedno najboljša izbira neposredna trgovina

Treba pa je seveda tudi opozoriti na to, da nimajo vsi izdelki, ki so trajnostni, tudi certifikata, pravi Kavka Gobbo. Če recimo kupujemo neposredno od kmeta, se lahko sami prepričamo, kakšen je način pridelave in lahko gradimo na zaupanju. Tudi Lopatičeva poudarja, da je še vedno najboljša trgovina neposredna trgovina ali t. i. direct trade. Če kupujemo na ta način, smo lahko prepričani, kaj in koga smo s svojim nakupom podprli. "Prva odločitev za nakup naj bi bi bil prav nakup pri lokalnem pridelovalcu ali proizvajalcu."

Seveda pa tudi sama priznava, da je le malo stvari, ki jih uporabljamo vsak dan narejenih, pridelanih ali proizvedenih v Sloveniji, zato se moramo pri nakupih zatekati k izdelkom narejenih v drugih državah na svetu. "V tem primeru pa je najbolje, da iščemo tiste, katerih pot je najbolj transparentna. Na ta način bomo lahko podprli etično proizvodnjo in trgovino. Transparentnost nam zagotavlja tudi sistem pravične trgovine," poudarja naša sogovornica. 

Lopatičeva potrošnikom za konec še svetuje: "Ko se odločimo za nakup česar koli, se najprej vprašajmo, ali to sploh potrebujemo, potem se vprašajmo, ali lahko kupimo lokalno narejeno. Če nekaj res potrebujemo in prihaja od daleč (npr. kava), pa zahtevajmo informacije o tem, kdo in na kakšen način je surovino pridelal in po kakšni poti je prišla do nas. Več kot bomo vedeli o procesih pridelave in predelave, lažje se bomo odločali za nakup tistih stvari, ki so res narejene etično, brez izkoriščanja ljudi in okolja."