25 let POP TV

Z imeni je lahko hudič. Od nekdaj mi je šlo ime POP TV na živce. Posebej na začetku, ko si bil na kakšni konferenci za medije in si se javil za vprašanje, ta in ta s POP TV, slišalo se je podobno kot takrat še vedno priljubljena globalna glasbena televizija, skratka ne kot televizija, ki gradi nekaj, kar bo v roku nekaj let najboljši in najbolj gledan informativni program.

Ne zaradi imena televizije, pač pa zaradi načina in včasih tudi izbire vesti, je 24UR hitro dobil oznako populističen in celo rumen. "Mi smo štartali s snegom in gripo, očitali so nam populizem zaradi ljudskih prispevkov, to se je prijelo."  (Darja Zgonc, voditeljica oddaje 24UR)

Ko je legendarni urednik Don Hewitt ustanavljal oddajo 60 minutes, ki je na sporedu že 50 let, je predvideval, da je pozornost gledalca kratka in da hoče zgoščene, dinamične zgodbe. Podobno je na začetku razmišljal kreator in urednik 24UR Tomaž Perovič. Prispevki so bili kratki, dinamični. Še več novosti je bilo, bolj smo na primer izpostavili posameznika. Nekateri so mu rekli mali človek, to se mi je vedno zdela neustrezna in nekoliko pokroviteljska oznaka.  Kot gledalka, naslovljena kot mali človek, sem vedno rahlo užaljena. 

Imeli smo še nekaj  internih pravil: 

– Nikoli ne sprašuj sogovornika: "Kakšni so vaši občutki in pričakovanja?"

– In nikoli ne končaj prispevka: "Več bo pokazal čas."

V oddaji v torek  bodo govorili tudi nekdanji obrazi hiše, voditelji 24 ur in voditelji in ustvarjalci zabavnih oddaj.

Boštjan Lajovic, zdaj predstavnik za stike z mediji na ministrstvu za infrastrukturo: "Nekateri so dvomili, meni pa se je zdelo, da je Slovenija tako velik trg in toliko odprta družba, da potrebuje televizijo, ki bo malce drugačna."

Jonas Žnidaršič, človek mnogih talentov in znanj, serijski prejemnik nagrade viktor: "Ha ha, mislim, da so to samo vaši verjeli. Mi smo to spremljali z zanimanjem, kaj pa je zdaj to, a je Amerika prišla, no, bomo videli, kaj bo iz tega nastalo ... in je."

Slovenija je v marsičem zelo tradicionalna družba in tako je tudi pri gledalskih navadah, osrednji Dnevnik RTV Slovenija je bil za večino Slovencev zakon, nekaj, kar pogledaš pred spanjem, potem pa je v to s POP TV vdrla, ja, Amerika in v nekaj letih temeljito spremenila gledalske navade Slovencev. Zdi se mi, da se je, tako kot včasih v umetnosti, kakovost tudi pri novinarskih prispevkih nekako povezovala z veliko mero dolgočasja. Bolj je nekaj duhamorno, bolj lahko velja za vsebinsko in globoko. Kar je seveda nesmisel. Del očitkov POP TV gre tudi na ta račun. Zdrsi so bili,  včasih si čutil jezo ali sram, ampak na koncu je vendarle ob naših programih splošen občutek uravnoteženosti.

Na primer to, kar zdaj že nekaj let delata Fokus in Inšpektor. Samo en primer. Da prepričaš gledalce, da v polnem številu gledajo skoraj 20 minut dolg pogovor s pevcem sevdalink iz Bosne, in to pevcem, oblečennim v krilo, ki govori o strpnosti, in jih navdušiš, ne vseh seveda, ampak večino, to je spoštovanja vreden dosežek.

V teh letih se je način gledanja, branja zelo spremenil, pozornost ni več kratka, nasprotno, zelo gledani so daljši, zahtevnejši prispevki."Če smo takrat rekli, da živimo v zapletenih časih, so ti časi zdaj samo še bolj zapleteni in je potreba po nekem poglobljenem novinarstvu samo še toliko večja." (Suzana Lovec, urednica rubrik Fokus in Inšpektor)

Z leti se je zgodilo to, da kratke, zgoščene vsebine dobiš kjerkoli, takoj, ko se zgodijo. Zato moraš ponuditi neko dodano vrednost, kontekst, analizo, znanje, raziskovanje, odkrivanje, dejstva, točnost. Tudi komentar, čeprav je to lahko dvorezen meč. Ker gre lahko seveda v katerokoli smer. Primer, ki ni iz novinarstva, ampak iz politike. Kar nekaj časa je del javnosti nagovarjal in rotil predsednika republike, naj se vendarle javno opredeli do nekaterih perečih problemov v naši družbi. Ko je to nazadnje storil, pa je bilo to na način, ki si ga ti, ki so ga nagovarjali, prav gotovo niso želeli.

Eden možnih odgovorov za prihodnost novinarstva, o katerem razmišljamo, je tudi konstruktivno novinarstvo, gre za to, da objaviš več pozitivnih novic. Ne zato, da bi si zatiskal oči pred slabimi novicami, ampak za to, da te niso prevladujoče, da ne postane vse kot nekakšen bel šum, vse enako grozno in na koncu vse nepomembno.

Ponuditi pa moraš tudi ritual, zabavo, spektakel, reševanje problemov in empatijo. Veliki mediji niso več varuhi tega, kaj bo prišlo v javnost in kaj bo spregledano. Zato moramo biti kritični, razbijati mite, nastavljati ogledalo pojavom, včasih tudi na oseben način.

"In vprašajmo se: Je to stališče tudi nas Slovenk in Slovencev? Je to nekaj, kar bi vi učili svoje otroke? In sam kot kristjan dodajam še to: ta zapis nima nobene povezave niti z  vero, gre enostavno za zlobo in pritlehen rasizem, in to moramo kot družba jasno zavreči." (odziv voditelja oddaje Svet na Kanalu A Gregorja Trebušaka  na odkrito rasističen sestavek v eni od revij)

Že skoraj od začetka POP TV, posebej pa še v letih kasneje, je bilo veliko napovedi, da so televiziji šteti dnevi, da jo bodo povozile sodobne tehnologije, drugi kanali informiranja. Na splošno pa televizija še nikoli ni bila v tako dobri formi. Ni največja grožnja tehnologija, zdaj smo se že prepričali, da televizijski medij ni kot dodo ptica, zna se prilagoditi. Nov in star sovražnik so avtoritarni oblastniki, vlade, ki vidijo neodvisno novinarstvo kot grožnjo svoji oblasti. Zato sta pomembni tudi odpornost in povezanost kolektiva.

"POP TV mi je bil kot drugi dom, ni bilo težko biti v službi, bil je kolektiv, ki ga nisem nikoli več srečala, nekaj izjemnega." (Tamara Vonta, nekdanja voditeljica 24 UR)

To so bili začetki, pionirski časi, ustvarjali smo nekaj novega. Zdaj je odvisno od nas, da to, kot kolektiv, ohranimo.

POP TV, 25 let, in štejemo naprej!

Posebno oddajo Preverjeno v luči praznovanja 25-letnice POP TV si lahko v celoti ogledate na VOYO.