Boljša promocija cepljenja

Če pogledamo evropsko statistiko, vidimo, da so vse zahodne države, od Portugalske do Danske, dosegle cilj več kot 60-odstotne precepljenosti. Pod povprečjem so ostale predvsem države z vzhodnega in južnega območja Evrope, med njimi pa je tudi Slovenija. Profesor z ljubljanske Fakultete za družbene vede in komunikacijski raziskovalec dr. Dejan Verčič ugotavlja, da bi lahko dosegli boljši rezultat, če bi promocijo cepljenja diktirali epidemiologi, in ne vlada s strogimi ukrepi. ''Represija ni proizvedla pozitivnega, ampak negativen učinek, saj mnogi ljudje ne verjamejo v dobronamernost oblasti.''

Naše odločitve izhajajo iz podzavesti. Mehanizmi prepričevanja v cepljenje pa so veliko kompleksnejši kot promoviranje pralnega praška, izpostavi eden najbolj znanih slovenskih kreativcev Aljoša Bagola. ''Eni se nočejo cepiti, ker verjamejo teorijam zarote – gre za globoka ponotranjena stališča. Drugi se nočejo cepiti, ker to vidijo kot kazanje sredinca vladi. Tretji imajo svoje razloge in zadržke – v tej nenaklonjenosti in akcijski naravnanosti so na različnih startnih mestih.''

UKOM je avgusta za promocijo cepljenja začel sodelovati z režiserjem Mitjo Okornom, ki v teh dneh zaključuje krajši dokumentarni film o tistih, ki so mislili, da jih covid ne more prizadeti. ''Vsak je rekel: 'Tudi jaz sem bil zdrav in mlad, športnik, pa ne vem kaj še vse, zdaj pa že devet mesecev ne morem delati več kot tri ure na dan. Ne morem se ukvarjati s športom, bil sem deskar, nogomet sem igral. Ko mi začne razbijati srce, moram nehati.' Mlade punce so mi razlagale, da jim že šest mesecev izpadajo lasje. Govorim o dolgotrajnih učinkih covida-19.''

Morda bo dokumentarni film uspešno nagovoril ljudi, naj se cepijo. Nenazadnje se je tudi sam režiser po koncu snemanja cepil. 

Celoten prispevek si lahko ogledate na VOYO.