Na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani, kjer raziskujejo zelo nevarne in tudi smrtonosne viruse, so letos prejeli že čez 600 vzorcev potencialno okuženih s hemoragično mrzlico z renalnim sindromom oziroma bolj znano kot mišjo mrzlico, kar četrtina je bila pozitivnih.
Očitno se cikli epidemičnih let, ki so se v preteklosti vrtela okrog pet let, krajšajo na dve leti, opozarjajo na Inštitutu za javno zdravje. V Sloveniji imamo po dveh letih torej znova mišje leto. Vsako leto za mišjo mrzlico v povprečju zboli od 10 do 40 ljudi, letos imamo že več kot 140 primerov, pa je do vrha epidemije še daleč. Oboleli prihajajo iz že znanih žarišč mišje mrzlice. Največ jih prihaja iz goriške regije, jugovzhodne Slovenije in osrednjeslovenske regije in primorsko-notranjske regije, po novem je zaznati več okužb tudi na Gorenjskem.
Predpostavlja se, da se bolezen z glodavca na človeka prenese predvsem preko vdihavanja virusov. Ti pa se nahajajo v delcih izločkov, v seču, iztrebkih, slini. Previdno torej pri pometanju ali čiščenju oziroma pri opravilih, kjer se dviga prah. Pomembni preventivni ukrepi so rokavice, umivanje rok in zaščitna maska, predvsem v zaprtem prostoru. Če se vseeno počutite slabo, imate vročino, ste utrujeni, imate glavobol, bolečine v mišicah (simptomi okužbe so velikokrat podobni kot pri okužbi s koronavirusom), poiščite zdravniško pomoč. V Sloveniji imamo sicer dve vrsti hanta virusov. Virusa pumala in dobrava. Prvi povzroči večinoma blažje oblike bolezni in je krivec za večino okužb, dobrava pa je bolj nevaren, smrtnost obolelih je celo od 8- do 10-odstotna.
Celotni prispevek si lahko ogledate na Voyo.
KOMENTARJI (15)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.