Ko ljubitelji narave nevede morijo živali

Kulture hranjenja ali pa védenja, kaj je prav in kaj ne, nimajo ljudje niti v živalskih vrtovih, kjer živalim ponujajo sladoled in bonbone, je ekipi Preverjenega razlagala oskrbnica enega od zasebnih živalskih vrtov, kaj šele ob sprehodih v naravi. Cele kupe kruha je na svoje pašnike dobival tudi kmet s Svete Katarine nad Medvodami, kamor se v zadnjih letih zgrinja vse več pohodnikov. Zaradi prekomernega hranjenja mu je letos umrlo že pet živali, ki večino leta preživijo na pašnikih. 

Kruh je za vodne ptice na dolgi rok "strupen" 

Iz kruha, ki ga ljudje prepogosto mečejo ob rekah in jezerih, vodne ptice ne dobijo dovolj hranil. To je za ptice nekakšna hitra hrana. Na dolgi rok  zavira njihov razvoj in jih lahko celo ubije, razlaga Tilen Basle iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. "Krila se jim med preobrazbo deformirajo in potem te ptice ne morejo leteti, dobijo t. i. 'angel wings', torej angelska krila, ta pa so za ptice, kot so labodi, ki so drugače odlični letalci in lahko preletijo ogromne razdalje, zelo kruta usoda." 

"Ne hrani me, ohrani me"  

Da bi obvarovali ekosistem, so se v štajerski prestolnici pred časom lotili kampanje "Ne hrani me, ohrani me", in sicer  s tablami, redarji in izobraževanji. V Mariboru sicer že zdaj velja odlok, ki prepoveduje hranjenje prostoživečih živali, za takšno dejanje pa so predpisane globe. A ljudje tega ne upoštevajo, razlaga vodja projektov Izboljšajmo Maribor, Neva Pipan. "Nočemo kaznovati, ampak ozaveščati. Vemo, da je to dolg proces, ljudje hranijo iz nevednosti, ker se je to vedno delalo. Je pa sigurno drugače, če ti to pove uradna oseba, te opozori, da je to početje prepovedano, četudi morda ob vodi ni tabel z opozorili."

Labodje družine so postale zaščitni znak Lenta in ljudje jih imajo radi.  A zaradi hranjenja se število labodov in rac povečuje, opozarja Pipanova. Ljudje nosijo h gnezdiščem ogromne količine hrane, ta ostaja, ob njej pa se množijo vrane, miši, podgane, in nutrije. In to ni le problem Maribora. "Še posebej ob vikendih je videti, kako ljudje v vodo stresajo cele vreče s kruhom," pripoveduje Tilen Basle. "Ljudje si želijo interakcije s pticami in najlažje jo vzpostavijo s kruhom, zato jih razumem," je prizanesljiv Tilen Basle, a poziva: "Ponudite racam in labodom raje travo ali solato, ker to je njihova prava hrana." 

Neodgovorni obiskovalci – konju sladoled, opicam bonbone, aram čokolado 

V zasebnem živalskem vrtu Mini ZOO Land v Slovenskih Konjicah se skušajo neprimernemu hranjenju izogniti tako, da obiskovalcem ponudijo vrečke z briketi ali arašidi, s katerimi lahko hranijo njihove živali. Zraven dobijo še prospekt s točnimi navodili, katero žival lahko hranijo in s čim. A še vedno se dogaja, da nekateri delajo po svoje, in to kljub zelo nazornim tablam. "Mamice so lepo nastavile vozičke z otroki na most, jih obrnile, da so lahko videli dol h kengurujem, in jih spodbujale, naj jim mečejo brikete. Pa so ob njihovem prostoru lepo razporejene table, da je hranjenje kengurujev strogo prepovedano," razlaga Špela Čupeljič Perc, ki je oskrbnica v živalskem vrtu.  Za zdaj smrti ali hujših obolenj zaradi takšnih neodgovornih obiskovalcev niso imeli, razen kolike pri ponijih. V živalskem vrtu imajo dva, Bliska in Miška, ki mu je ena od obiskovalk v gobec porinila sladoled, da bi se "malce ohladil in pocrkljal". 

"Potem sem ji lepo povedala, da se živali ne sme hraniti s sladoledom, da je to slabo zanje. Pa se ni opravičila ali priznala napake, njen argument je bil, da si poni vendar zasluži, ker je priden in dela." Oskrbniki velikokrat opazijo, kako ljudje ostanke kornetov, na katerih je tudi čokolada, ki je za veliko živali strupena, dajejo papigam. V kletkah, največkrat pri opicah, najdejo tudi ovitke od bonbonov in drugih sladkarij. Takšne najdbe sicer niso pogoste, se pa dogajajo, čeprav se v živalskem vrtu trudijo ozaveščati obiskovalce in jih tudi nadzorovati. 

Pohodniki nevede "pobili" 5 živali 

Ljudi od njihovih na videz dobronamernih dejanj ne odvrne nič,  ne ograja, ne električni pastir, ne opozorilne table, grenke izkušnje z neodgovornimi pohodniki opisuje tudi kmet Žiga Kršinar iz Topola pri Medvodah. Hranjenje s celimi kupi kruha, ki so ga nekateri pohodniki stresali na njegove pašnike, je preprečil šele z namestitvijo lovskih kamer. "Ko smo namestil kamere in začeli jasno in glasno govoriti, da so  kamere na pašnikih, se je zadeva umirila.  Ampak mi smo imeli zaradi tega ogromno dela. Saj veste, treba je najprej nakupiti lovske kamere, menjati baterije, treba je vsak dan hoditi in prenašati posnetke na računalnik." 

To poletje je na njegovih pašnikih umrlo pet koz.  Ob obdukciji so v njihovih želodcih našli bonbone. V nekaterih kadavrih so ležali kupi kruha. Obdukcija je pokazala, da so živali umrle zaradi sladkornega šoka, saj je kruhu veliko sladkorja. "Vamp se napihne, začnejo se izločati pene in žival v hudih mukah pogine, se pravi, nemogoče ji je pomagati," žalostno pripoveduje kmet. Za povrh so letos splavile tri njegove krave, ker so jedle travo, okuženo z bakterijo, ki je prisotna v pasjih iztrebkih. Nekateri lastniki za svojimi ljubljenčki pač ne pospravljajo.

"Prav je, da ljudje hodijo v naravo in se gibajo," pravi diplomirani agronom Kršinar, "a naj v naravo hodijo kulturno in spoštljivo. Predstavljajte si – vsi tisti, ki pridete sem gor – da jaz pridem k vam in vašemu kužku na vašem dvorišču dam za jesti nekaj, zaradi česar bo poginil. No, pa boste videli, kako se počutim."

Premislimo torej, kadar nas ima, da bi s kakšno živaljo namesto skrbnika delili svojo ljubezen v obliki hrane. Ali jo res hranimo z ljubeznijo, če ji na krožniku ponujamo popolno nasprotje?