Krajani rešili osem ton krompirja

Eno največjih donacij hrane v zadnjih letih, na dobrih dveh hektarjih njive, je omogočil Peter Lemut iz Kožmanov pri Ajdovščini. Ni vedel, kaj naj s krompirjem, ni želel, da propade, zato je  potrkal na vrata župana Tadeja Beočanina. "Žalostno je videti, da gredo viški hrane nazaj v zemljo, da se jih samo preorje. Pravzaprav nam ta akcija jasno kaže, da viškov hrane ni." Župan Ajdovščine se ne more znebiti občutka, da morajo krajani sami poskrbeti zase, stopiti skupaj in poiskati rešitev na nivoju skupnosti. V akcijo pobiranja krompirja so se združili zaposleni in prostovoljci iz Karitasa ter Rdečega križa. Njiva je bila polna socialno ogroženih in tudi brezdomcev, ki so prišli iz zavetišča Malorca. Med njimi je bil Miro Trojer, ki je hišo izgubil v požaru pred sedmimi leti. Kolegi pravijo, da je bil tisti dan med najbolj pridnimi. "Nisem bil edini, ki je bil priden. Tisti, ki se jih ni videlo in opazilo, so bili mogoče še bolj pridni." 

Na fotografijah skupinske akcije pobiranja krompirja je tudi orač Alojz Krašna, ki je na pomoč priskočil s traktorjem, dogajanje je dokumentiral prostovoljec Marjan Božič. "Neumoren od začetka do konca se ni ustavil in krompir je bil kar hitro zunaj in pobran glede na število pobiralcev. Stvar je bila v eni uri, mogoče dveh, končana."

 Irena Žgavc iz Rdečega križa pravi, da so pomagali na njivo pripeljati tiste, ki niso imeli svojega prevoza. "Pomagali smo peljati krompir tudi nazaj na domove, če kdo ni mogel sam. Ljudje so si ustvarili lepo ozimnico."

 V petek je bil svetovni dan hrane. Letošnji slogan je: Rastimo, negujmo, vzdržujmo. Skupaj.

Slovenski kmetje so lani obdelali približno 480 tisoč hektarjev kmetijske površine. Pridelali so približno 140.000 ton pšenice, 120.000 ton zelenjave, 89.000 ton sadja in 66.000 ton krompirja.  

Hermina Radinja je upokojenka, ki prostovoljno pomaga na Karitasu. Pravi, da je v času novega koronavirusa še posebej pomembno pokazati, da družba ni pozabila na socialno ogrožene. Z domačo lokalno pridelano hrano ima dobrodelna gesta še večji pomen. Zgodba s krompirjem ni osamljen primer. V občini Ajdovščina je veliko dobrotnikov, ki vsako leto podarijo sezonsko sadje in zelenjavo. "Leta in leta mi ljudem nudimo krompir, ki ga podarijo neimenovani ljudje. Delili smo tudi jabolka, kumare, jajčevce, čebulo, korenček, da ne pozabim jajca." Ljudje socialno ogroženim največkrat podarijo sladkor, olje in belo moko. Nevladne organizacije pozivajo, da si tudi revni želijo bolj zdrave prehrane in predvsem tiste, ki je zrasla na rodovitni slovenski zemlji. 

Celotni prispevek si lahko ogledate na Voyo.