Lahko zavrneš, če te napotijo na delo?

Haile Selassie je bil vladar Etiopije 41 let in Etiopija velja za edino državo v Afriki, ki je bila vedno samostojna in neodvisna, s kratko epizodo italijanske zasedbe. Leta 1966 je šel cesar na uradni obisk na Jamajko. Zapletlo pa se je že na letališču v Kingstonu. Tam ga je, v prijetnem vzdušju glasbe in oblakih dima marihuane, ki so se vili nad množico, pričakalo menda kar okrog stotisoč ljudi. Toliko, da se je cesar prestrašil in najprej sploh ni hotel z letala.

Zakaj tako zanimanje in navdušenje Jamajčanov nad nekim vladarjem iz Afrike? Preprosto zato, ker je bil Haile Selassie za njih Mesija, božji sin, na čaščenju etiopskega vladarja pa temelji cela religija rastafarijanstva, ki jo je nekoliko kasneje po vsem svetu ponesel, v tem primeru zares nesmrtni, Bob Marley.

Ta vera rastafarijancev se zdi podobno utemeljena in racionalna kot vera številnih ljudi v Donalda Trumpa. Ne omajejo je niti komični vložki. Ko na primer Trumpov odvetnik Guiliani, zdaj tudi zvezda novega filma o Boratu, skliče konferenco za medije, pomotoma pa tisti, ki bi moral rezervirati prostor v prestižnem hotelu Four Season, rezervira prostor  v Four Season Plantation, ki pa je v resnici parkirišče, umeščeno med krematorij in trgovino s spolnimi pripomočki. Potem ne priznaš, da si se zmotil, ampak res narediš tiskovko na tem zanikrnem parkirišču. Vsaka čast, bi rekli na Balkanu.

Trump je luč na koncu tunela, to še vedno lahko preberemo, tudi pri nas. Zbirajo se tudi podpisi na peticiji proti domnevnim goljufijam, s katerimi naj bi Trumpu odvzeli volilno zmago. Ne zbirajo pa se samo podpisi, ampak tudi donacije, denar, s katerim naj bi pomagali razkrinkavati domnevne volilne prevare. Težava je le, da gre skoraj polovica teh donacij, kot se je izkazalo, kar za poplačilo dolgov, ki si jih je Trump nabral med predvolilno kampanjo.

Trump ima seveda zelo bogate donatorje. Manj znana sta zakonca, lastnika podjetij za embalažo, milijarderja, ki sta recimo darovala več kot 60 milijonov dolarjev skupini, ki se bori proti delavskim pravicam in davkom. Tukaj se sicer Trump nima kaj bati, v zadnjih dveh letih je plačal 750 dolarjev (630 evrov) davka, prej pa desetletje sploh nič. Donatorja sta prišla v novice, ker sta  zbolela za covidom, čeprav sta se prej nevarnosti, v skladu z vodjo, bolj kot ne posmehovala, tako pa sta ravnala tudi, ko je šlo za zaposlene v njunih podjetjih.

Delati so morali, čeprav jim niso zagotovili osnovne zaščitne opreme. Samo da milijarde ne bodo skopnele. Velika večina zaposlenih tega še vedno ne vidi tako, ampak kot da je vsaka posamezna, individualna zgodba, ki bo uspešna, če se bo le dovolj gnal.

Nova nadaljevanka, Industry, oziroma Naložba je o tudi o delu, o tem, da se ženeš do skrajnih meja.  Ne v tovarni, ampak v svetu financ, v korporaciji za naložbe. Že v prvi epizodi eden izmed akterjev umre. Potem, ko ga gledamo, kako dneve in noči neprestano dela, vmes pije energijske pijače in golta ustrezne tablete, mu na stranišču podjetja odpove srce. Pred nekaj leti se je to v enem izmed podjetij v Londonu tudi v resnici zgodilo.

Tako kot odpove srce Danielu Blaku v istoimenskem filmu Kena Loacha. Le da Daniel ne dela v finančnem sektorju, ampak je navaden delavec, ki ima tudi slabo srce in je preživel infarkt. Zdravnica mu pove, da če bo še naprej delal, bo umrl, socialna država pa ga izpljune, po točkovanju ni upravičen do nadomestila, podpore, česarkoli. In tako počasi tone v popolno revščino in na koncu mu srce, tudi njemu, odpove na stranišču.

Vse to mi je prišlo na misel, ko sem brala komentarje pod vestjo, da so pri nas 700 brezposelnih poklicali na delo v domove za starejše. Odzvalo se jih 170.

Razmere v domovih so izjemno težke, to vsi vemo. Prav od blizu jih bomo videli v oddaji Preverjeno, ko je novinarka nekaj ur preživela v tako imenovani rdeči coni. Ljudje, ki tam delajo, so pogosto sami okuženi, ne gre drugače. Ko pridejo domov, ne upajo objeti svojih najbližjih, niti majhnih otrok. Vsak dan v službi gledajo strah in osamljenost in umiranje. So pogosto edini in zadnji stik sočloveku.

Vse to za res nizke plače. Imajo pa zato dolg delovnik in pogosto delajo tudi sobote ali nedelje. Razmere v domovih niso od včeraj takšne. Zdaj bi to reševali, ne sistemsko, ampak z množico nezaposlenih in neizurjenih ljudi. Nekaj značilnih komentarjev, kot so bili zapisani originalno: 

 "Ja kako pa bo odziv? za placo malo manj kot 700 e noce vec nisce it delat, ker je na socijali bolse, ampak ce bo drzava to dopuscala in talala socijalne mladim bo res lepega dne bankrot.mlade ki so na socijalnah in ki doma uzivajo in praskajo jajcka na konc mesca pa se dobijo skoraj eno slovensko placo, napotit na delo TAKOJ ,ce odkloni crtat iz seznama socialne."

"No lenuhi na sociali... kavcarji in ostali.... greeeeeeeeeesmo delat! Aja potem ne bo casa komentirat....."

"Odvzeti socialko in boste radi delali!"

" Za 700 neto se pa res ne bo noben matral po domovih, tako delo bi se morala plača začet pri nekje 1100 evrov neto pa bi se od teh 700 napotenih stolkli pa še kakih 1000 bi se jih iz vseh vetrov našlo za tako plačo."

"Pa kaj vas ni sram, vlada. Sedaj, ko ste zafurali kapitalno, pa bi ljudi uporabili za kanon futer ali kaj? Vlada naj naredi vzor in gre za dan na uregnco covid ali pa v DSO. Kje ste dobili teh 700 ljudi, kakšne so njihove kompetence, znaja sposobnosti, ne moreš kar 700 oseb poslati v DSPO brez da bi jih ustrezno usposobil, tudi če imajo ustrezno izobrazbo."

"Poznam ljudi, ki so sposobni delati, pa rajši doma lenarijo in živijo od socialne podpore. Po mojem mnenju, bi si tisti ki so sposobni delati, morali prislužiti socialno pomoč. Bodo pa pozimi v primeru sneženja čistili pločnike in dvorišča starejšim občanom, pobirali smeti ob cesti,..."

"Potrebno je izboljšati delovne pogoje, da bo zanimanje narastlo, potem pa uvesti normalni delovni čas, da se zaposleni sploh lahko spočijejo in pošteno plačilo, t.j. 1500EUR + stroški prehrane in vožnja. Urediti odnose. Potem pa verjemite, da se bodo tepli za ta poklic."

"Nobena prisila ne bo dosegla pozitivnih rezultatov. Če plačuješ drobiž, dobiš opice. Nihče ne more delavca plačati tako slabo, kolikor slabo lahko on dela. Ampak vam, meglomešalcem, to ni jasno, kajne? Pomanjkanje kadra ni od včeraj, pa kljub temu ni nikogar, ki bi naredil red v DSO-jih - red pomeni pa normalne plače in zadostno število zaposlenih (ki je vezano na ZAKONODAJO, ki omogoča tako majhno število negovalk in ostalega kadra). Je komu v interesu narediti red? NI. In dokler reda ne bo, bodo starčki trpeli, vodstva pa trpala denar v žepe.

"Izkušnja: pride brezposelna na razgovor za nezahtevno delo. Razloži se ji vse kar se tiče dela urniki in ostalo, ostane plača. In gospa,ki je prišla iz zavoda reče: za manj kot 1200€ jaz ne bom delala, se mi ne splača. Potem pa pojasni: samohranilka dveh šolo obveznih otrok ( kljub temu, da živi s partnerjem teh otrok) je URADNO samohranilka in iz tega naslova dobiva več "plače" kot tiste uboge prodajalke, čistilke, hisniki,... Zato se sprašujem kdo je tu nor?? Mi ki delamo za malo več kot minimalna ali "samohranilka" ki to v resnici ni?? A kdo preverja takšne??? Kako pogosto?? Res ne zanima!!"

"Dokler bo ena opica privoščila enako ali še večjo bedo drugi, bomo tam, kjer smo. V riti. Dajte ljudje že dvigniti glave in se začeti boriti za jutri. Zgledi vlečejo in namesto, da se ozirate po tistih, ki so še bolj v r.i.t.i. kot vi, sprememb ne bo. Zahtevajte VEČ in ne MANJ! Naj vam ne bo glavno vodilo "crknjena sosedova krava", ker vi svoje nimate, delajte na tem, da sosedu krava preživi in da imate tudi vi lahko svojo - ali celo dve, tri."

Takole smo se in se bomo bodli med sabo.

Korona je vse še poslabšala. Pogovarjali smo se s številnimi malimi obrtniki, gostinci, s. p.-ji, pri večini gre zdaj za boj za preživetje. Razumejo, da je slabo za vse, ne želijo jamrati. Vprašanje je le, če je res za vse slabo? Nekaterim gre seveda v času korone  izjemno dobro.

Med podatki o tem, kdo je z javnimi naročili dobil letos največ denarja, je na prvem mestu turško podjetje, ki gradi novo cev karavanškega predora, takoj na drugem mestu, s  57 milijoni evrov, pa je podjetje Joca Pečečnika, ki je to dobil za dobavo zaščitne opreme. Verjetno so ti podatki za obdobje po tistem, ko se je Pečečnik javno trkal po prsih, da ni pri dobavi zaščitne opreme zaslužil niti centa.   

Slovenijo naj bi zasuli milijoni iz EU. Kam bodo šli? V višje plače zaposlenim v domovih za ostarele, pa v bolnišnice k zdravstvenemu osebju, za nujno potrebno odpiranje novih delovnih mest v teh ustanovah? Morda končno v gradnjo nove infekcijske klinike, namesto zdajšnje, 120 let stare razpadajoče zgradbe, kar bi bilo v času porasta novih infekcijskih bolezni nekako logično? In ki bi stala, samo kot primerjava, kakšnih 20 milijonov manj, kot je letos dobil Pečečnik? Zaenkrat v to, žal, verjamem toliko, kot v to, da je etiopski cesar Božji sin, ki bo odrešil rastafarijance.