Leto dni od razkritja: grožnje, zasledovanje, prisluhi. Kaj počne Ivan Gale?

"Priznam, da so bile prve tedne rolete in žaluzije spuščene – ne veš, kaj pričakovati," pravi Ivan Gale. 

Imate občutek, da vam sledijo ali vam prisluškujejo? Ste drugačni, kot ste bili pred enim letom?

 "Sigurno, obnašam se, kot da sem vedno pod nadzorom, dobil sem namige, da mi sledijo in da imam ozvočeno stanovanje. Ničesar ne skrivam, javnosti sem vse povedal," pravi. 

In tako je postal Ivan Gale najbolj znan slovenski žvižgač. Junak. V njegovo podporo so se oblikovale skupine na družbenih omrežjih z več deset tisoč podporniki, njegovo ime in obraz sta sinonim za petkove proteste. Po razkritju je sicer razmišljal o selitvi v tujino, a si je kmalu premislil, čeprav se ne moreš dovolj dobro pripraviti na vse grožnje, besedne in fizične napade.

"Grožnje z 'batinami' in hladnim orožjem, 'te bomo dobili' ... Za brisalcem sem našel sporočilo, da lahko naslednji dan pričakujem, da bodo moje otroke po šoli oziroma vrtcu razkosali in mi jih prinesli domov," pripoveduje.

Kako ste odreagirali? 

"Takrat nisem storil ničesar, ker je verjetnost, da bodo koga odkrili, zelo majhna."

Vas je bilo kaj strah?

"Takrat ženi nisem niti povedal, kasneje je izvedela. Seveda so pomisleki – ves čas pogledujem nazaj, denimo v prometu preverjam, ali nek avto že dolgo ubira iste poti. To pride s tem ... Pa prerezani vratovi, psovke, dva pljunka sem že dobil," dodaja. 

Kako zaščititi žvižgače, da si bo še kdo upal povedati, da je naletel na korupcijo, prevaro ali druge nepravilnosti? Korak naprej je naredila Evropska unija z direktivo iz leta 2019. Naloga vsake države je, da jo vpelje v svojo zakonodajo. Rok se izteče v sredini letošnjega decembra, pove predsednica Transparency International, nevladne organizacije, ki se bori proti korupciji.

"Kaj smo doslej naredili? Bojim se, da ne veliko. Ko bi vsaj ministrstvo za pravosodje izvedlo javno razpravo o novem zakonu, kako naj bi bilo to po novem videti – a to se ni zgodilo," pravi dr. Alma Sedlar. 

Alma Sedlar je tudi nekdanja namestnica predsednika Komisije za preprečevanje korupcije. V doktoratu je obravnavala prav zaščito žvižgačev, pozneje pa je o tem napisala knjigo.

Imamo kaj žvižgačev v Sloveniji? "Imamo, vse več, verjetno veliko več, kot si mislimo. Po moji oceni jih je še velika večina neizpostavljenih, veliko jih interno prijavlja nepravilnosti v podjetju, zelo malo je takih, ki gredo v javnost."

Eden prvih in bolj znanih je bil in še vedno je dr. Erik Brecelj, ki nenehno opozarja na nepravilnosti v zdravstvu. Pri varnem opozarjanju in prijavljanju nepravilnosti jim pomagajo tudi na Transparency International. Da bi podpora žvižgačev in njihova zaščita še bolj zaživeli, je Ivan Gale skupaj z Evropskim inštitutom za skladnost in etiko poslovanja ustanovil Center za zaščito žvižgačev. To je neprofitna organizacija, ki deluje kot zavod, financirali pa se bodo iz donacij in razpisov. Zbiranje in porabo denarja bodo za zdaj nadzorovali trije člani odbora, hkrati pa bodo odločali, ali gre za žvižgača ali ne – to bodo sociologinja in filozofinja dr. Renata Salecl, odvetnik dr. Peter Čeferin in sindikalist Goran Lukič. 

Ivan Gale poudarja, da sam ne bo prejemnik denarne pomoči – to bodo namenili vsem, ki se bodo odzvali. Pomagali jim bodo poravnati stroške odvetnikov, fizičnega varovanja in preživetja. Žvižgači skoraj vedno izgubijo službo, zato je finanačna pomoč še kako potrebna.  "Zaradi neustrezne zaščite žvižgačev na ravni  EU vsako leto izgubimo do 10 milijard evrov pri javnih naročilih," pravi Sedlarjeva. 

Direktiva Evropske unije, ki je torej Slovenija še ni vpeljala v svojo zakonodajo, je pri zaščiti žvižgačev ključna. Nekaj novosti, ki jih prinaša: zaščita žvižgačev ne bo več prisotna samo v javnem sektorju, pač pa tudi v zasebnem, širi pa se tudi na zaščito sodelavcev in družine žvižgača. Zaščiteni bodo lahko tudi samozaposleni, prostovoljci, praktikanti in pogodbeni sodelavci. Direktiva tudi ščiti pred povračilnimi ukrepi. Delodajalec bo moral dokazati, da žvižgača ni odpustil zaradi razkritja.

Žvižgači so doslej razkrili milijardne davčne utaje znanih osebnosti (na primer v panamski odvetniški družbi) in vplivnih politikov (islandski premier je po množičnih protestih odstopilI. V Luksemburgu so razkrili skrivne dogovore med politiko in vplivnimi multinacionalkami glede davčnih ugodnosti. Zaradi tega so evropske države zaostrile svojo zakonodajo. Vse to bi ostalo za vedno skrito, če ne bi žvižgači tega razkrili.

Celoten prispevek si lahko ogledate na Voyo.