Ljubiti robota

Lutke za odrasle so iz leta v leto vse bolj kakovostne in izdelajo jih po naročilu. Medicinski silikon ob dotiku spominja na pravo kožo in celo oddaja toploto pojasni Žiga Sedevčič, predsednik društva Dobra Družba, ki je pomagal opremiti prvo slovensko javno hišo z lutkami: "Vse kar si kupec zaželi, velikost košarice, velikost riti, barva, izbira lahko tudi nohte. Naredijo, karkoli si zaželiš."

Sodobni telefoni omogočajo uporabo digitalne asistence kot je na primer Siri. Gloria, ki ima v glavi računalnik in 5G povezavo, vas lahko usmerja skozi promet, lahko predlaga, katere delnice kupiti, ali pa opozori, da bodo popoldne nevihte. Lahko poje, vas uči tujih jezikov, možnosti so neomejene.

Človek se lahko naveže na predmet, ko dobi zadovoljstvo, pojasni psihologinja in psihoterapevtka Andreja Poljanec z dunajske univerze Sigmunda Freuda, podružnice v Ljubljani: "Zelo znan nevrotransmiter dopamin naredi v našem telesu občutek zadovoljstva. Tudi pri hrani ali igricah. Navezanost na lutko, če ti daje neko nežnost, če ti prigovarja, govori lepe besede, zagotovo lahko v možganih sproži enako snov."

Industrija za odrasle vedno pripelje tehnološke trende do širših množic. Internet je postal prevladujoči trend, ko so vsebine za odrasle postale brezplačno dostopne. Zoom, ki ga danes mnogi uporabljajo za sestanke, se je razvil iz klepetalnic za odrasle. Naslednji so roboti, ki že zdaj živijo z nami. Sesajo dom in nam pomagajo naročiti hrano. Pomagajo nam tudi poiskati potencialnega partnerja, ki je v okolici, izpostavi Živa Gornik, ki na študiju antropologije raziskuje seksologijo: "Ljudje postajamo vse bolj introvertirani, zapiramo se v svoje domove, vedno težje vzpostavljamo pristne stike. Če so predmeti začeli menjavati pristne človeške odnose, se vprašajmo, kaj je narobe z našimi odnosi, da se jih toliko bojimo."

Pametne robote lahko srečate v nekaterih restavracijah s hitro hrano. Uporabljajo ga tudi v mariborskem UKC. Raziskovalec Tadej Petrič iz skupine za kolaborativno robotiko z Odseka za avtomatiko in biokibernetiko Inštituta Jožef Stefan pojasni, da bodo robotske komponente kmalu sestavni del kuhinjske opreme. Obroke bodo pripravljali prilagojeno želji lastnika: "Želja je, da se robot prilagaja nam in ne mi njemu, postavljamo jih tako, da pašejo v naše okolje. Tako nam služijo in olajšajo vsakdan."

 V sosednjem laboratoriju je humanoid Talos, ki ima podobo človeka, ker bi lahko asistiral gibalno omejenim v domovih za starejše. Težek je okoli 90 kilogramov in v vsakem sklepu ima senzor, to pomeni, da zazna, če se ga dotaknemo.

Duhoviti robot z binarnim imenom 010011, ki so ga sestavili raziskovalci na Fakulteti za računalništvo in informatiko, zna govoriti slovensko. Glas mu je posodil Jure Longyka. Še bolj pomembno je, da razume slovenski jezik, pravi Daniel Skočaj, predstojnik Laboratorija za umetne vizualne sisteme. Robot zna prepoznati obraz veselega človeka in lahko se celo nauči odkriti rakasto tvorbo na CT sliki pljučnega krila. "Veliko več podatkov imamo na razpolago, kot smo jih imeli pred petimi ali  desetimi leti. Vendar s to količino podatkov pridemo do neke točke, potem pa moramo zagotoviti, da metode delajo z manjšo količino podatkov dovolj dobro in kvalitetno, in v zadnjem času gre razvoj v to smer, onkraj nadzorovanega učenja."

Švedski filozof Nick Bostrom je prepričan, da so pametni roboti zadnji izum, ki ga bo človek razvil.

Prispevek je v celoti objavljen tudi na VOYO.