Lokalne valute: zdravilo za težke čase

Denar mora imeti podobo, zato je na kamniški valuti upodobljen Rudolf Maister, razloži Matjaž Jug, eden od pobudnikov lokalnega projekta. ''Nekako smo ugotovili, da za 10 eurov že veliko dobiš tko, da smo naredili samo desetaka mogoče v prihodnosti pa tudi kaj več.'' 

V času koronaukrepov so bile načeloma odprte le živilske trgovine. Vsi člani lokalne skupnosti morajo sodelovati, če želijo preživeti te težke čase. meni Mojca Žalik, lončarska ustvarjalka. Njen atelje v centru Kamnika je že več mesecev zaprt. '' Obiskovalcev in turistov še nekaj časa ne bo, zanašam se na lokalno skupnost.''

 V Celju uporabljajo lokalne bone kot komplementarno valuto že od leta 2016, pove Tadeja Falnoga iz občinskega zavoda Celeia. Podobno kot v Kamniku je vrednost enaka evru. ''Lokalne valute so lahko dodana vrednost vsakega mesta in lahko odigrajo ključno vlogo pri potrošnji, ne le blaga, temveč tudi storitev kot je obisk muzeja ali gledališča.''

 Z Banke Slovenije in ministrstva za finance so nam pisno sporočili, da lokalne komplementarne valute ne predstavljajo nadomestila za nacionalno valuto, ampak jo le dopolnjujejo:

''Z uporabo lokalnih valut je mogoče doseči različne učinke. Tako npr. omogočajo nastanek dopolnilnega trga, na katerem je mogoče prodati proizvode in storitve, po katerih je na osnovnem trgu zmanjšano povpraševanje.''

Lani smo v Sloveniji reševali turizem s pomočjo bonov, ki imajo zelo podoben učinek kot lokalne valute oziroma boni. Letos so Čehi v mestu Kijof zagnali projekt Corrency, 2000 prostovoljcem so razdelili lokalno valuto v vrednosti 15 evrov na posameznika, razloži namestnik češkega veleposlanika Jan Beneš. ''Spodbuja ljudi, da obiščejo lokalne trgovine, gostilne, kulturno življenje, in tako oživijo lokalno gospodarstvo. To je namenski denar, ni klasični denar iz helikopterja, namenjen vsem uporabnikom.''  

 K projektu lokalnih valut so zelo resno pristopili v Občini Kidričevo. Mesar Jože Fingušt je na lokalno valuto izjemno ponosen. ''Največji učinek se v samozavesti občanov, da imamo nekaj svojega, česar drugi nimajo. To je tisto prvo, ker morala danes veliko pomeni.''

 Valuti pravijo sternthal, ime ima po lokalnem dvorcu, razloži direktor občinske uprave Dejan Napast. ''Ko imajo občani lokalno valuto, jo morajo porabiti v domačem okolju.''

 Najtežje je spremeniti splošno miselnost, je prepričan Marko Pavlovič iz Mladinskega centra Zagorje ob Savi. Že kmalu po zadnji finančni krizi so v občini vpeljali lokalno valuto kuolm, vendar se dolgoročno v skupnosti kot menjalno sredstvo ni obnesla.  ''Šlo je za materialne dobrine, stvari, ki jih nisi več rabil. Vsi smo jih prinesli v krog in smo jih ocenili s 5, 10 evri in si dobil toliko kulmov.''

Celoten prispevek si lahko pogledate na Voyo.