Meduze nepogrešljive za ekosistem
Brez dvoma so nenavadna bitja, sestavljena iz skoraj 96 odstotkov vode ter brez možganov, kosti in krvi, ki so prisotna v vseh svetovnih oceanih, pomemben del uravnoteženega morskega ekosistema. A ko se ta začne rušiti, lahko meduze postanejo problem. Takšen scenarij cvetenja meduz, ko se te prekomerno razmnožujejo, se zaradi segrevanja vode v Sredozemskem morju uresničuje že od leta 2003. V svetu, predvsem v gospodarstvu, meduze že povzročajo probleme.
Ne prijemaj! Vse meduze ožgejo!
"Ena od takih zadev je na primer mašenje hladilnih sistemov v elektrarnah, kar se dogaja predvsem v Aziji. Škodo povzročajo v akvakulturi pri gojenju rib, ker s svojimi toksini povzročijo poškodbe na škrgah, s tem pa lezije in smrt rib. Tudi v turizmu povzročajo škodo, ker so nevarne za ljudi oziroma se jim ti izogibajo," razlaga dr. Andreja Ramšak z Morske biološke postaje Piran pri Nacionalnem inštitutu za biologijo.
Vsi klobučnjaki, ki jim pogovorno pravimo tudi meduze in so bili na svetu že pred 500 milijoni let, spadajo v deblo ožigalkarjev, zato tudi vsi ožgejo – eni bolj, drugi manj. Nekateri – teh pri nas sicer ni – lahko povzročijo zastoj srca, zaradi močnega ožiga pa so najnevarnejše mesečinke. Letošnji velikani, veliki klobučnjaki, ne povzročajo hujše škode, a previdnost kljub temu ni odveč. "Če z roko primemo velikega klobučnjaka, sprva ne bomo čutili ničesar, zato ljudje zmotno mislijo, da ne ožge. Toda kadar se dotikamo velikega klobučnjaka oziroma ga imamo v rokah dlje časa, začutimo na rokah ščemenje, ker se iz celic sprostijo toksini. Zato je treba roke dobro sprati, nikar pa se dotikajmo oči ali ust," opozarja Ramšakova.

Okusne meduze
Na drugi strani pa meduze ponekod že izkoriščajo za turistično atrakcijo. Iz njih je izoliranih tudi veliko spojin, denimo kolagen, ki je manj alergen, uporabljajo jih za želatino, njihovi toksini so zanimivi za farmacevtsko rabo. Meduze predvsem v Aziji uporabljajo celo v kulinarične namene. "Tam imajo celo 'jellyfish fisherje', se pravi ribolov, ki se ukvarja s klobučnjaki, in gre za vrste, ki so sorodne velikemu klobučnjaku. Gre za vrsto, ki je bolj kompaktna, in potem te meduze po posebnem postopku predelajo, nasolijo z aluminijevimi solmi, jih posušijo, narežejo na drobne trakce in uživajo z različnimi omakami," razlaga Ramšakova.
Obstaja celo kuharska knjiga z recepti za jedi iz meduz, pri izdaji katere so sodelovale tudi slovenske strokovnjakinje z Morske biološke postaje Piran. Slovenci smo že veliko pripomogli k raziskovanju morskega življa.
Delfini stalni prebivalci našega morja
Eni največjih ambasadorjev morskega okolja in odličnih kazalcev njegovega stanja pa so tudi delfini. Nekoč so veljali za škodljivce, ki so tekmovali z ribiči. Italija in bivša Jugoslavija sta celo izplačali nagrado za vsakega ubitega delfina. V društvu Morigenos pa so se pred dvajsetimi leti prvi lotili sistematičnega preučevanja teh inteligentnih sesalcev. Danes je znano, da na gospodarsko panogo ne vplivajo delfini, ampak človekovo slabo gospodarjenje, razlaga ustanovitelj društva, Tilen Genov, ki mu je uspelo v Tržaškem zalivu skupaj s sodelavci identificirati okoli 150 velikih pliskavk.
Več nocoj v oddaji Preverjeno na POP TV ob 21.25.
KOMENTARJI (7)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.