Nevarno objavljanje fotografij otrok

Policija odsvetuje objavljanje fotografij otrok

Pred dvema mesecema so policisti pri kar sedmih osumljencih, starih od 16 do 57 let, odkrili čez 1300 fotografij in posnetkov otrok, starih med tri in 13 let. V zadnjem času se je namreč trg s posnetki otrok razširil, tudi s posnetki otrok, ki jih starši delijo s svojimi prijatelji.

"V preiskavah, v katerih zasežemo večjo količino gradiva, so tudi fotografije, za katere vemo, da so bile objavljene na družbenih omrežjih," razlaga vodja oddelka za mladoletniško kriminaliteto v upravi kriminalistične policije na GPU Robert Tekavec. "In lahko si predstavljate, za kaj jih storilci uporabljajo in zakaj je lahko objavljanje tako škodljivo za otoke."

Iskanje na družbenem omrežju je namreč za storilce varnejše. Pri tem pa ne gre vedno le za fotografije golih ali pomanjkljivo oblečenih otrok na plaži ali v banji.

"Nova roba" z lepljenkami otroških fotografij

"Gre tudi za fotografije, na katerih so normalno oblečeni in se igrajo. Iz teh fotografij storilci naredijo lepljenke, se pravi, vzamejo obraz otroka z družbenega omrežja in ga prilepijo na telo zlorabljenega otroka ter na tak način naredijo novo gradivo, ki ga predstavljajo kot svoje, še ne videno. Na ta način se potem uveljavljajo v svetu tistih, ki jih tako gradivo zanima.

Imeli smo že primere, ko smo ugotovili, da je storilec na družbenem omrežju našel sliko otroka, njegov obraz zlepil s telesom zlorabljenega otroka in potem na darknetu trdil, da je to njegov sorodnik, ki ga spolno zlorablja in fotografira."

Z objavo otrokove fotografije morata soglašati oba starša

Kaj pa, ko se mnenje staršev o objavljanju otrokovih fotografij razlikuje?  Tak primer je nedavno pristal na sodišču. Šlo je za spor med staršema, ki se nista mogla zediniti glede objavljanja fotografij mladoletne hčerke na družbenih omrežjih. Mama jih je objavljala na svojem profilu ter profilu podjetja in tretjih oseb. Oče je zatrjeval, da tega brez njegovega soglasja ne bi smela in da se otroku dela škoda. Sodišču je predlagal, da še pred končno razsodbo v tožbi materi začasno prepove objavo, za že objavljeno gradivo pa odredi odstranitev. Najprej je prvostopenjsko sodišče očetovemu predlogu za začasno odredbo ugodilo, višje sodišče pa je zagovarjalo drugačno stališče.

"Pomembne so okoliščine konkretnega primera. Načeloma je za objavo fotografij potrebno soglasje staršev, toda da bi lahko sodišče poseglo z neko sodno odločitvijo in urejalo razmerja, je treba ugotoviti, da je otrok ogrožen. V tem konkretnem primeru je sodišče odločilo, da objava fotografij za otroka ni ogrožajoča, ker otroka ni mogoče prepoznati in identificirati, to pa pomeni, da otroku ni mogla nastati škoda," razlaga Jožef Klavdij Novak iz odvetniške družbe Čeferin. 

Fotografije otroka, ki jih je mama tudi v vlogi vplivnice objavljala na spletu, po mnenju sodišča niso bile sporne, saj otrok na nobeni od 30 fotografij ni bil gol. Na treh je bila hčerka le v kopalkah, na fotografijah, objavljenih na profilih drugih oseb, pa je bil otrokov obraz zakrit ali obrnjen proč od objektiva.

"Ta primer bi lahko bil tudi precedens, moje osebno mnenje pa je, da je treba biti pri objavi fotografij mladoletnih otrok, ki so premladi, da bi izrazili svojo voljo, zelo zadržan in previden," še dodaja Novak.