Slovenija se med evropskimi državami stara najhitreje in zaradi neurejene dolgotrajne oskrbe to breme vse bolj nosijo družine, predvsem ženske. Po podatkih Inštituta Antona Trstenjaka je v Sloveniji že več kot 30.000 prejemnikov storitev, ki sodijo v dolgotrajno oskrbo, izvajalke pa so največkrat ženske srednjih let, ki so še zaposlene, največkrat gre za sorodnice oskrbovalca.
Najnovejši podatki inštituta za socialno varstvo pa kažejo, da pomoč na domu, ki jo mora sicer po zakonu vsem, ki to potrebujejo, nuditi vsaka občina, koristi 11 754 uporabnikov na leto, izvaja pa jo 1034 oskrbovalk in oskrbovalcev (ti so v manjšini). Poklic socialnega oskrbovalca med mladimi ni priljubljen, predvsem zaradi slabih pogojev dela, emocionalnih in fizičnih naporov, ki jih to delo zahteva, in slabe plače.
A če želimo spremeniti in izboljšati prihodnost starejših, bomo morali začeti resneje razmišljati o dolgotrajni oskrbi, opozarja direktorica Zavoda za oskrbo na domu Ljubljana Liljana Batič, ki opaža, da je največ starejših v stiski in osamljenih prav v mestih, kjer je odtujenost večja. Pa je med starejšimi zunaj večjih mest res manj osamljenosti? Tudi to je preverila ekipa Preverjeno, naletela pa je tudi na skupino mladih, ki se vse od začetka epidemije trudi starejšim lepšati ta čas preizkušenj. Ekipa je namreč obiskala Velenje in prostovoljce skupine Udarnik Mladinskega centra Velenje.
KOMENTARJI (12)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.