Ogenj požgal domačijo, a upanja ne

Požar, ki se je le v nekaj minutah razširil z gospodarskega poslopja na stanovanjsko hišo, je uničil skoraj vse. "40 let mojega dela je le v nekaj minutah šlo v nič," pripoveduje 55-letni gospodar Valentin Jan, za katerega se zdi, da ga zadnja leta nesreča kar lovi. Pred tremi leti mu je umrla žena, sin se je prevrnil s traktorjem, lani mu je okna in vrata razbila toča, letos je vse uničil požar. A kot pravi, obupal ne bo. S sinom namerava obnoviti celotno kmetijo. Brez pomoči dobrih ljudi pa jima ne bo uspelo.

Namesto po svoj računalnik, v ogenj stekel po pasje mladičke

"Mislil sem, da je treščilo v kakšno drevo, ko pa sem zagledal dim iz hleva in klic, da gori, me je zmrazilo," se tistega popoldneva spominja 21-letni Robi. Tja sta namreč nedavno z očetom pospravila 50 ton sena, zadovoljna, da bosta imela sena dovolj za živino in da ga bosta kaj prodala, da odplačata nedavno obnovljeni traktor, poškodovan v Robijevi nesreči. Le v nekaj minutah se je ogenj tako razbohotil, da nista mogla storiti ničesar. Ko je Robi zagledal plamene, je stekel, da reši živali, ki so ostale v njem. "Z eno roko sem klical gasilce, z drugo sem kozice reševal," še vedno z žalostjo v očeh pripoveduje Robi, ki mu ni uspelo rešiti koze, ki je pravkar povrgla. "Prav tako ne zajčkov, pa psičke, ki je oddrvela v goreči hlev, ker je iskala svoje mladičke. Še zdaj ne morem pozabiti njihove agonije iz ognja, kako so se oglašali. Kot bi človek vpil v smrtni grozi."

A ogenj ni ostal le pri hlevu in svinjakih, razširil se je še na stanovanjsko hišo. Gasilci so požrtvovalno pridrveli zelo hitro, a uspeli rešiti le en del hiše. Prvo noč so prijazni sosedje ponudili prenočišče. Ko se je Robi drug dan vrnil na pogorišče, je mislil, da sanja. Nikakor ni mogel dojeti, da je to njegov dom. Svoje sobe ni imel več, zato je spal kar pod milim nebom. Vse do zdaj, ko so noči postale premrzle in predolge.

Brez pomoči jima ne bo uspelo

Zdaj hitita, da bi zavetje pred zimo zagotovila ne le sebi, ampak tudi živalim. Na Centru za socialno delo so se takoj odzvali na stisko. Najprej s psihosocialno pomočjo, potem z iskanjem prispevkov. Pristopili so občina, krajevna skupnost, Rdeči križ in dobri ljudje. Donirali so obleke, denar. Za obnovo bi Janovi zdaj potrebovali okoli 60 tisoč evrov. Veseli bi bili tudi bal sena, rabljenih oken za v svinjake, skratka vsakršnega gradbenega materiala. Pri Rdečem križu so odprli tudi poseben račun za Janove.

"Apeliramo na vse ljudi odprtega srca, da darujejo prostovoljne prispevke in sredstva bodo namenjena izključno tej družini, da bodo lažje pričakali jesen in hladno zimo, ki se nam bliža," glede donacij razloži direktorica CSD Posavje Marina Novak Rabzelj.

"Morda pa je to usoda, da vse začnem na novo," danes smisel v nesreči poskuša najti Robi, ki namerava dokončati šolanje in pridobiti status mladega kmeta. Če mu bo le zneslo z vztrajnostjo in denarjem za vožnjo do oddaljene šole, še upa 21-letnik, ki si življenja res ne predstavlja brez stika z zemljo, gozdom in živalmi.