'Politiki, ki zlivajo gnojnico na Ustavno sodišče'

"To je najvišji organ, ki mora skrbeti za to, da ostale veje oblasti ostanejo v mejah, ki jih določata ustava in zakon, znotraj države pa je tisto, ki mora imeti zadnjo besedo," pojasnjuje dr. Dragica Wedam Lukič, nekdanja sodnica in predsednica Ustavnega sodišča. 

"Je varuh človekovih pravic in temeljnih svoboščin in vrši nadzor nad parlamentom," pravi dr. Ciril Ribičič, nekdanji sodnik in podpredsednik Ustavnega sodišča.

"Samo Ustavno sodišče lahko odloči o zakonitosti in ustavnosti ter lahko razveljavi zakon, če ni v skladu z ustavo," pojasnjuje doc. dr. Samo Bardutzky, predstojnik Katedre za ustavno pravo na Pravni fakulteti Ljubljana. 

"Je edina inštitucija, ki nas varuje pred samovoljo," pa dodaja odvetnik Miha Šipec. 

Ustavno sodišče je torej nad odločitvami državnega zbora in vlade. In zato je tudi kdaj na udaru kritik. Žaljivi tviti, ki smo jim priča v zadnjem času, spodkopavajo pomen sodstva. 

"Člani vlade in minister za notranje zadeve se žaljivo izražajo o ustavnih sodnikih in Ustavnem sodišču. To je za demokratično državo popolnoma neprimerno in nevarno," pravi Ribičič. 

Šipec dodaja: "Mislim, da se najdejo politiki, ki zlivajo gnojnico na Ustavno sodišče, povsod. Tvitersko odzivanje je že v osnovi neprimerno, ne moreš ga preprečiti, pa tudi ne resno jemati. Sodišče bi moralo prek take zadeve samozavestno in športno ter peljati svoj posel naprej." 

Prejšnji četrtek je bila v državnem zboru nujna seja Odbora za pravosodje. Edina točka dnevnega reda je bila Problematika odločanja Ustavnega sodišča glede protikoronskih ukrepov in problematika neizločanja ustavnih sodnikov. Naslednji dan, potem ko je sejo tudi sama spremljala, smo prosili za komentar z dr. Lukićevo, nekdanjo predsednico Ustavnega sodišča. 

"Kaj takega se še ni zgodilo, toliko neposrednega političnega vpliva. Enkrat sem rekla, da je vpliva in pritiska toliko, kot si ga dovoliš. Ampak to, kar se je včeraj zgodilo, da je Odbor za pravosodje, ki po mojem mnenju ni niti pristojen, odloča o Ustavnem sodišču, ki sploh ni del pravosodja, je zunaj tega."

Na seji odbora so govorili tudi o izločitvi posameznega sodnika iz nekega primera, če obstajajo pogoji za to. Svež primer je pritisk na ustavnega sodnika dr. Roka Čeferina, ker se ni izločil iz ene od zadev, o kateri je v preteklosti odločal v sicer drugi vlogi. Ko je nekaj mesecev po odločitvi ugotovil, da je o zadevi pred leti že odločal, se je izločil, o tem obvestil druge sodnike in dal primer v ponovno odločanje. A napadi nanj zaradi te napake so šli v osebno diskreditacijo in povezavo z bratom Aleksandrom.

"Ton besed, ki se je uporabljal, ni odražal situacije, ki je nastala s to napako. Napaka se je zgodila, ker je sodišče preobremenjeno. In je bila odpravljena," pravi Bardutzky. 

Medtem pa je med ustavnimi sodniki dr. Klemen Jaklič, ki ni nikoli skrival naklonjenosti stranki SDS. Tako je pred leti v svojem tvitu zapisal: "Zdaj je Janez Janša dokončno največja osebnost slovenske zgodovine". V svojih odločitvah izrazito podpre vse vladne ukrepe. A iz vseh zadev, ki so povezane s stranko SDS, se ni izločil. 

Očitki, ki so v zadnjih tednih in mesecih leteli na ustavne sodnike – "da v času korone v fotelju dnevne sobe sodijo z miško, odprejo dva spisa, dveh ne odprejo, sodijo pa o vseh štirih". Sodniki se načeloma na takšne stvari ne odzivajo. Težko se branijo, ker morajo varovati vsebino spisov. V njihovem imenu govorijo njihovi spisi, odločitve. 

A ustavna sodnica dr. Katja Šugman Stubbs se je tokrat izjemoma odzvala s komentarjem: "Sama se čutim dolžno slovenski javnosti pojasniti, da še nikoli nisem podpisala nobenega dokumenta v dopisnem odločanju, ne da bi poprej naštudirala spis." (Delo, Sobotna priloga, 13. 3. 2021) V prid temu govori statistika njim nadrejenega Evropskega sodišča za človekove pravice. Kot navaja dr. Šugmanova: "V letu 2019 je bilo tam prejetih 210 popolnih vlog (slovenskega Ustavnega sodišča), samo pet primerov je bilo primernih za odločanje, od tega je bila v štirih zadevah ugotovljena kršitev pravic (torej v 1,9 odstotka od vseh vloženih pritožb). V letu 2020 je odstotek še nižji." 

Ko je bila dr. Wedam Lukičeva predsednica Ustavnega sodišča med letoma 2001 in 2004, je najbolj razburjala odločitev o Izbrisanih. Kot prvi organ v državi so potrdili, da so jim bile z načinom, kot so jih državni uradi obravnavali, kršene človekove pravice. 

"Bilo je precej žalitev po medijih, po časopisih, ni pa bilo takšnega pritiska, da bi nas klicali na odgovornost v državni zbor, ampak je bilo zelo veliko poskusov, kako to odločbo izigrati. Na koncu smo dobili zadoščenje, ko so ti prizadeti uspeli na Evropskem sodišču za človekove pravice in se je pokazalo, da je Ustavno sodišče ravnalo prav," pripoveduje Wedam Lukičeva. 

Pritiske, napade na Ustavno sodišče in poskuse vplivanja pozna tudi tujina. Madžarska, Belorusija, Poljska. Na Poljskem je Ustavno sodišče prepovedalo splav, kar je sprožilo množične proteste.

"Vemo, da izkušnje iz zgodovine kažejo, da v državi, kjer se začne krhanje liberalne demokracije, si izvršilna veja skuša podrediti Ustavno sodišče, da ne bi odločalo proti njihovi volji. Tukaj moramo biti pozorni vsi, da se to v Sloveniji ne zgodi," meni Bardutzky. 

V Sloveniji pravni strokovnjaki razmišljajo predvsem o sistemskih rešitvah Ustavnega sodišča. Nerešenih imajo 2000 zadev, vsako leto dobijo 1400 novih. Sodnikov je samo devet, kolikor jih določa ustava. Ustavno sodišče izrazito vpliva na naša življenja. Spomnimo na primere – Izbrisani, Vatikanski sporazum, odločitev o džamiji, odškodnine žrtvam vojnega nasilja, preleti Natovih letal in s tem povezan hrup, policijsko nasilje. So zadnji branik ustave in varuh človekovih pravic. In kot še doda nekdanja ustavna sodnica in predsednica dr. Lukićeva – pomembno je, da pravočasno odreagira, preden nekaj ne postane nova normalnost. Zato potrebujemo močno Ustavno sodišče.