"To so bili za nas zelo dramatični trenutki, zjutraj smo se še pogovarjali s pacientom, čez nekaj ur je bil že v stanju umetne kome, na ventilatorju. Vsakega četrtega smo žal izgubili, ostalim pa smo po dveh ali treh tednih odstranili cevko, jih zbudili in jim rekli: 'Dobro jutro, minili so trije tedni,'" je dejal Goran Larnsak, dr. med., iz Splošne bolnišnice Murska Sobota.
"Takrat, ko je bilo najhuje, smo imeli 25 intubiranih pacientov, štiri oddelke pacientov, obolelih za covidom. Takrat se niti nismo več pogovarjali o tem, kdo je izgorel, kdo ni," pa se je spominjala Manuela Kuhar Makoter, dr. med., strokovna direktorica Splošne bolnišnice Murska Sobota.
Jure Horvat, glavni tehnik oddelka za perioperativno medicino, pripoveduje o delu, ki se ni nikoli zaključilo. Imeli so 12-urne turnuse, nekaj dni podnevi, nato ponoči, potem je bil en dan prost in se je vse ponovilo. Na koncu drugega in tretjega vala so bili izžeti, doma skoraj niso bili – večinoma so živeli v službi.
"Prišel si domov, legel v posteljo, se vprašal, ali bi se dalo še kaj narediti, če bi bile razmere normalne, ali bi bilo kaj drugače, če bi nas bilo več, in potem si nekako sprejel, da si naredil vse, kar je bilo v tvoji moči."
Velikokrat se je zgodilo, da so okužili tudi svoje domače – tudi vsa družina dr. Kuharjeve je zbolela. Zdaj skuša čim več ozaveščati o pomenu cepljenja. "Največji paradoks je, da nam isti ljudje zaupajo pri drugih boleznih, ko jih operiramo, tudi pri covidni bolezni, ne zaupajo pa nam pri preventivi, pri cepljenju," je dejala.
"En dan v intenzivni enoti bi pri marsikom spremenil mišljenje in razmišljanje o virusu," je pojasnil Horvat.
"Pravico do verjetja v neobstoj virusa in v zarote mnogi plačajo z življenjem. Ne na nekih oddaljenih posnetkih na YouTubu, pač pa v Mariboru." Tako je zapisal mariborski urgentni zdravnik Andrej Hohnec, ki na spletu neumorno pojasnjuje, odgovarja in komentira.
"Predvsem je treba odgovarjati, pojasnjevati, to smo kot družba dolžni storiti, kot zdravniki pa tudi, zato se poskušam čim bolj strpno vključevati, ampak na mojem profilu na Twitterju in Facebooku grejo stvari velikokrat čez mejo strpnosti," je povedal Hohnec.
"Na mojem profilu se ne bomo zmerjali s Hitlerji, diktatorji in podobnim. Teorije zarote in nedostojno vedenje imajo več kot dovolj prostora drugje. V letu in pol sem obravnaval več kot preveč bolnikov, ki so se dušili in umrli na urgenci ali pozneje na oddelku, da bi bilo to sprejemljivo. Ni. Razprave morajo biti strpne, ampak označevati drugo stran s hitlersko, diktatorsko ali satanistično se mi zdi pod osnovno civilizacijsko ravnijo, pod katero ne moremo it."
V nocojšnji oddaji Preverjeno pripoveduje o precej nenavadnih primerih, s katerimi se je srečal pri svojem delu v urgentnem centru v Mariboru.
"Vprašanje, ali virus je, je po letu in pol v večini primerov provokacija, saj si ne predstavljam, da nekdo znanstveno ne bi razumel, da virusa ni. Spoznal sem starejšega gospoda, ki ni verjel v virus, pa je zelo zbolel. Ko smo mu povedali, da ima koronavirus, je vse potrgal, se razburil in kričal. No, na koncu smo potem nekako dosegli, da se je umiril. Je pa nujno potreboval kisik. Neka gospodična si na primer ni želela nadeti maske. Njen svojec nam je grozil, naj ne silimo z maskami, ker nas bodo tožili. Jaz pri svojem delu 12 ur nosim masko. In takšna so tudi pravila za vstop v bolnišnico, v kateri ljudi zdravimo. Te grožnje, verbalni napadi in pritiski so naš vsakdanji kruh, to se zdaj samo potencira."
Celoten prispevek si lahko ogledate na VOYO.
KOMENTARJI (467)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.