Posodobljen učni načrt – vzrok za spor in pomisleke

Vzrok za spor oziroma pomisleke je posodobljeni učni načrt, ki po novem ne vsebuje več seznama predlaganih književnih besedil niti seznama predlaganega domačega branja, na katerem je nekoč svoje mesto imel tudi Dnevnik Ane Frank. Po mnenju profesorice in dobre poznavalke otroške in mladinske literature, dr. Milene Mileve Blažić, ima Dnevnik Ane Frank prave humanistične vrednote, zato si mesta ne zasluži samo v slovenskem, ampak vseh evropskih učnih načrtih.

A Dnevnik Ane Frank nikoli ni bil na seznamu obveznega učnega gradiva. Odlomki iz njega niso našli mesta niti v berilih, je bil pa do leta 2019 na seznamu več kot 100 priporočenih književnih del različnih avtorjev in se tako tudi sicer zelo pogosto znašel na seznamu del, ki so jih izbirali učiteljice in učitelji sami. In v njihovo nadaljnjo dobro presojo še naprej zaupa direktor Zavoda za šolstvo, Vinko Logaj, ki je aprila 2018 skupaj s takratno šolsko ministrico Majo Makovec Brenčič posodobljen učni načrt tudi potrdil. Kot pravi Logaj: "Ne zdi se mi primerno, da bi to vprašanje postalo stvar političnega diskurza in politizacije šolskega prostora. Mislim, da učitelji sama besedila sedaj izbirajo na podoben način kot že prej."

S posodobitvijo učnega načrta brez prisilnega usmerjanja so učitelji torej dobili več strokovne avtonomije, kar ni slabo, meni velik del stroke, tudi literarni zgodovinar in profesor na Pedagoški fakulteti, dr. Igor Saksida: "Učitelji so profesionalni bralci in so v okviru svojega izobraževanja poslušali tako didaktiko književnosti kot tudi psihološko-pedagoške predmete. Zato sem trdno prepričan, da znajo oceniti, katere vsebine so v današnjem času najprimernejše."

Modernejši načrt določa le avtorje, katerih dela naj bi učenci spoznali – poleg starejših v vsakem razredu še vsaj dva sodobna avtorja in avtorici. Le v zadnjem triletju je zaradi lažjega oblikovanja nacionalnega preverjanja znanja predpisanih tudi devet obveznih besedil:

– 7. razred: ljudska – Pegam in Lambergar, Tone Pavček – Pesem, F. Levstik – Martin Krpan;

– 8.  razred: F. Prešeren – Povodni mož, N. Grafenauer – Življenje, J. Kersnik – Mačkova očeta;

– 9. razred: F. Prešeren – Zdravljica, O. Župančič – Žebljarska, I. Cankar – Bobi.

Polemika okrog Dnevnika Ane Frank je odprla številne razprave o bralni pismenosti slovenskih otrok in mladostnikov, poznavanju in kritični oceni zgodovine, družbeni odgovornosti ter budnosti glede splošne družbene klime, v kateri vznikajo celo ideje o zanikanju holokavsta.

Dr. Igor Saksida na to odgovarja: "Mislim, da je tu preprosto treba umiriti strasti, pospraviti peresa, računalnike in mikrofone ter zaupati stroki. Zakaj pa bi kdor koli od resnih raziskovalcev vzgoje in izobraževanja Dnevnik Ane Frank prepovedoval – še posebej v teh časih?"

Celoten prispevek si lahko ogledate na Voyo.