Prašičja kuga na pragu Slovenije

Zakon o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge pri divjih prašiči tako predvideva tudi uporabo strelnega orožja z dušilci zvoka, kar je bilo do sedaj rezervirano le za specialne vojaške in policijske dejavnosti. Mnenja o smotrnosti takšnih ukrepov so deljena, nekateri v tem vidijo orožarski posel, za orožje naj bi se odštelo malo manj kot 400 tisoč evrov, drugi verjamejo, da bo s tem lažje zajeziti širjenje bolezni.

Zakon določa, da naj bi  okoli 50 kosov pušk, ki  imajo možnost namestitve dušilca in strelnih namerilnikov s termičnim senzorjem nabavljalo in skladiščilo ministrstvo za notranje zadeve in orožje izdajalo na reverz, in sicer le članom skupine za izredni odstrel. Ko bo ta prenehala delovati, se vse orožje in oprema vrneta v skladišče. Kljub temu se nekateri bojijo, da bo zato več krivolova. A k podobnim ukrepom se zatekajo tudi v drugih evropskih državah, kjer že imajo okužbe in niso zaprosili za pomoč vojske in policije, mirijo pristojni. V tem vidijo namreč edino možno hitro varianto za zajezitev širjenja kuge. Konvencionalni lov tega namreč ne bi zmogel, pravijo. Virus prašičje gripe je namreč hitro prenosljiv in zelo odporen, v kadavru preživi 15 dni, v kosih mesa tri mesece, v zamrzovalni skrinji  pa kar 15 let. 

Divja svinja slovi kot zelo pametna in plašna žival. "Čez dan se družine rade skrivajo v nizkem grmičevju, najraje v  gosto prepredenem robidovju, kamor ne zaide človeška noga, ponoči pa pridejo na travnike in polja in vključijo svoje močne rilce-sesalnike," njihovo iznajdljivost opisuje član Lovske družine Grgar Zvone Kelher, "poleti se spravijo na sadje, krompir in podobno." Da bi se prepričala, ali je res toliko škode po prašiču in kako se zdaj v prvih bojnih vrstah odpravljajo lovci, sem se s snemalno ekipo odpravila na Zahodno visoko kraško območje, ki je znano po številčnih populacijah divjih prašičev. Da po tem območju ponoči rijejo številni lačni rilci, smo opazili že takoj, ko smo stopili iz avta. Breje svinje ali tudi tiste, ki so že povrgle pač potrebujejo beljakovine. In črvi, morebitne bežeče miši pod zemljo in različne čebulice so nekaj najboljšega. Polovica tistega travnika nedaleč od Bat je bila razrita, kot bi šel čeznjo plug. "Zaradi tega letos ne bo doživela košnje, škodo pa bo kmetu morala plačati naša lovska družina," razlaga Kelher, s katerim smo se na večer odpravili še na prežo, a z nje po nekaj urah tudi odšli z dolgim nosom. Ne le da so divji prašiči pametni, imajo tudi zelo dober sluh in voh. 

"Da bi preprečili vdor virusa v Slovenijo. je pomembno tudi to, da ne kupujemo mesa in suhomesnatih izdelkov iz držav z okužbo,  predvsem iz Italije, Madžarske, Romunije,  Ukrajine in delno Belgije," svetuje vodja Oddelka za živinorejo iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto Andrej Kastelic in dodaja: "Ni dovolj, da na dokumentaciji piše EU, naj na deklaraciji piše tudi 'izvor: Slovenija'." 

Z ekipo Preverjeno smo se ustavili tudi pri enem večjih prašičjerejcev pri nas, Jožetu Globevniku iz vasi Škocjan, ki ima v hlevih med 500 in 700 prašičev. Vdor virusa v njegove hleve bi pomenil konec družinske tradicije. Zato tudi na tej kmetiji veljajo strogi varnostni ukrepi. Globevnikovi prašiče prodajajo izključno na slovenski trg, v prašičji porodnišnici smo naleteli na le en dan stare prašičke, ki jih bodo čez štiri tedne predali v neke vrste prašičji vrtec. Tu za prašiče sicer solidno poskrbijo. Hlevi so zračni, krmijo tudi z doma pridelano koruzo, z avtomatskimi krmilniki, ki vsem prašičem v istem trenutku odmerijo obrok,  sosedom prihranijo hrup zaradi glasnega cviljenja, hleve imajo tudi zračne, zato je tudi smradu manj. A konkurenčni cenejšemu mesu, ki pride iz ogromnih tujih farm, niso, razlaga gospodar kmetije, kljub temu pa jim kupcev ne manjka, saj se Slovenci vse bolj zavedamo prednosti domače vzreje in pridelave.

Populacija divjih prašičev se je v zadnjih letih v Sloveniji, pa tudi drugod po Evropi drastično povečala. Točnih številk ministrstvo nima, a sklepa, da se populacija povečuje, in to glede na večanje letnega odvzema. Po podatkih Zavoda za gozdove je ta v zadnjih petih letih znašal od 8400 do 13.400 divjih prašičev. Zato, kot pravijo, je povečan odstrel divjih prašičev nujen, če želimo zmanjšati hitrost širjenja bolezni in doseči njeno izkoreninjenje. Vsaj dokler se ne najdemo primernega cepiva.