Sveže gobe in kostanj prodajajo na spletu, lastniki gozdov se čutijo oškodovane

Kljub spoštovanju do narave je kultura obnašanja v gozdu pogosto slaba. Predvsem zato, ker pohlep, ki smo ga vajeni v vsakdanjem življenju, v naravo ne sodi. Pri nas raste okoli 3500 vrst rastlin in najmanj dve tretjini sta uporabni za prehrano, razlaga izkušeni nabiralec in avtor številnih knjig Dario Cortese. "Če gremo enkrat na mesec ven in prinesemo poln prtljažnik robe, se to ne spodobi in je celo v nasprotju s pravilnikom." Jesen je čas nabiranja gozdnih plodov, pa ne le kostanja in jurčkov. Cortese rad izpostavi, da je večina rastlin, mimo katerih hodimo, užitnih.

Pravilnik o varstvu gozdov je že leta nespremenjen in večinoma vsem dobro znan. Ena oseba lahko na dan nabere do en kilogram zelišč in do dva kilograma gozdnih plodov.

V Sloveniji je 16 gozdarskih inšpektorjev. Med njimi je Igor Curk, ki nadzira območje v velikosti deset tisoč hektarjev. Pravi, da so pred leti na Gorenjskem pri posamezniku zasegli rekordnih 24 kilogramov svežih gob. Večkrat so tudi preprečili prekomerno skupinsko nabiranje. "V slovenskih gozdovih je gozdarska inšpekcija zalotila 5 Romunov, ki so nabirali gobe, in takrat jim je bilo zaseženih 182 kilogramov.'' Inšpektor Curk meni, da so gobe v Sloveniji neke vrste folklora. ''Kadar so, jih nabira vsak Slovenec. Če se le da, jih vsak nabere več kot 2 kg, to pa je prekršek, ki stane 200 evrov."

Inšpektorji v praksi sicer raje opozarjajo kot izdajajo globe. V letih 2012 in 2013 so izdali več kazni kot v vseh naslednjih letih skupaj. Izstopa leto 2018, sicer pa inšpektorji v zadnjih petih letih večinoma izrekajo le opozorila in opomine.

V Zvezi lastnikov gozdov Slovenije in v Združenju večjih gozdnih posesti so mnenja, da bo imela Slovenija  v luči zelenega dogovora v EU zaradi "rekreativnega nabiranja", ki je unikum v EU, težave pri zaščiti biotske pestrosti gozdov in narave, saj sta pri nas gozdni turizem in obisk gozdov v hitrem porastu. Miha Koprivnikar iz Zveze lastnikov gozdov izpostavi določene spletne strani, na katerih mnogi prodajajo gozdne "pridelke". "Zelo veliko se nabira v komercialne namene, nabiranje za prodajo pa je po zakonu prepovedano. Gre za neskladje – dovoljujemo rekreativno nabiranje, v resnici pa se te količine prodajajo na trgu.''

Naš unikum, rekreativno nabiranje, bi lahko prenesli tudi v urbana okolja. V okviru projekta Zelena prestolnica Evrope 2016 je danes Ljubljančanom na voljo šest javnih sadovnjakov. Nataša Jazbinšek Seršen pravi, da v vseh šestih javnih sadovnjakih skupaj vzdržujejo 530 sadnih dreves, predvsem avtohtonih vrst. Rezultat še ni povsem viden – žal bodo sadovnjaki zaživeli kasneje, kot so pričakovali. ''Vsi javni sadovnjaki so do danes doživeli zelo veliko napadov vandalov in v teh letih smo se pretežno ukvarjali z zasajanjem novih ter z oskrbo poškodovanih dreves, tako da ne nudijo tistega, kar bi že morala.''

Tisto, kar je brezplačno, je treba še bolj spoštovati in dajati pomen trajnosti. 

Celotni prispevek si lahko ogledate na Voyo.