REPORTAŽA: Romska naselja na Dolenjskem

V Občini Črnomelj smo obiskali 11-člansko družino, ki že štiri leta biva v gozdu ob črnomaljski obvoznici. Milan Šabič pripoveduje, da je ponosni Rom, da ima z ženo Vido štiri hčere in pet vnukov. "Iz dneva v dan se borimo za boljše življenje. Žal mi je, da otroci trpijo, ker niso nič krivi."

Vodo hranijo v plastičnih kanistrih. Med poletjem jo dobijo na bližnji bencinski črpalki, med zimo pa tam pipo zaprejo, zato so odvisni od prijaznih sosedov. Otroci se zjutraj, pred odhodom v šolo, pogosto umivajo z ledeno vodo. Ta včasih zaradi nizke temperature celo zamrzne. Zaradi blatne gozdne ceste, ki vodi do njihovih prikolic v gozdu, romski otroci – predvsem v deževnih dneh – v šolo pridejo umazani od blata. Potem pa so še ves čas deležni zmerljivk in posmehovanja sovrstnikov. "Zvečer, ko pridejo iz šole, nalogo delajo pri sveči," pravi Šabič.

Predsednik romske zveze iz Črnomlja Zvonko Golobič trdi, da njihovo stanje poznajo tako lokalni CSD, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve RS kot tudi varuh človekovih pravic. Vendar se že leta nič ne spremeni. Prepričan je, da odgovorni pišejo prirejena poročila o stanju romske skupnosti, ki jih berejo mednarodne organizacije. Opozarja, da se država vede, kot da Romi v Sloveniji živijo le v Prekmurju. "Mi nimamo dostopa do funkcionarjev, in to je glavni problem, Prekmurci pa ga imajo in vedno vlečejo vodo na svoj mlin."

Več Romov živi podobno kot družina iz črnomaljskega gozda, največ v naseljih, ki so bolj množična, trdi Bogdan Miklič, predsednik Zveze Romov za Dolenjsko. "To je Žabjak, lahko pa omenim tudi kakšno drugo romsko naselje zunaj Novega mesta. Tudi Kočevje, ki se lahko ponekod primerja z Darfurjem."

V največjem romskem naselju v okolici Novega mesta Brezje-Žabjak živi okoli 700 ljudi, trikrat več kot pred tridesetimi leti. Njihove bivanjske razmere pa so se v tem času le poslabšale. Pravni sistem je tu odpovedal, deluje le zakon močnejšega. Otrok nihče ne zaščiti in posledično lahko pričakujemo, da bo kriminala vse več.
 

Ne le romska, pač pa vsaka družina v Sloveniji, ki je brez dohodkov, prejme za štiri otroke mesečno 1002 evra socialne pomoči. To bi moralo zadostovati za osnovno preživetje.

Vedno izpostavljamo kriminal, ki je le posledica okoliščin. Odpraviti je treba vzrok težav. Obiskali smo območje, ki je na obrobju največjega romskega naselja na Dolenjskem. Zapuščena deponija, kjer Romi bivajo brez vode in elektrike.  Nekateri naj bi bili celo prisiljeni tu živeti. Opazimo, da je do njihovih prikolic napeljana električna napeljava. Romi to elektriko in vodo preprodajajo med seboj. In to po oderuški ceni tudi za več sto evrov na mesec.

Policija ne more opravljati hišnih preiskav le na podlagi anonimnih prijav. Delajo strokovno in zakonito. "Soočeni smo z nekaterimi očitki, da bi kar tako šli čez določeno naselje in pobrali orožje. To pač tako ne gre," pravi Janez Ogulin direktor PU Novo mesto.

V romskem naselju Žabjak trenutno že več mesecev brenčijo gradbeni stroji. Ljudje, ki tu že desetletja živijo brez vode in elektrike, bodo septembra priklopljeni na javno komunalno omrežje, je pojasnil Izidor Jerala iz Urada za prostor in razvoj Novo mesto. "Tu bo okvirno 70 gospodinjstev v zaključni fazi, zgrajena bo vsa ulična mreža z javno razsvetljavo, kanalizacijo, vodovodom, energetski priključki. Praktično bo urejeno kot naselje."

Če ste prispevek zamudili, si ga oglejte na Voyo.