Slovenija bi lahko z izgubljenim davkom pokrila letne plače 7.591 medicinskim sestram

Maruša Babnik, strokovna sodelavka Ekvilib Inštituta, člana Global Alliance for Tax Justice, pravi: "Pozdravljamo novo študijo naših partnerjev – prvo tovrstno študijo, ki ima za podlago uradne podatke, ki jih je objavil OECD. Zaradi zdravstvene krize, ki je povzročila tudi novo gospodarsko in socialno krizo, se vedno bolj zanašamo na javni zdravstveni sistem, ki ga plačujemo davkoplačevalci. Obenem pa prihajajo znova na dan dokazi, da največje multinacionalke in premožni posamezniki ne prispevajo svojega poštenega deleža za plačilo teh storitev. Neenakosti med državljani in državami se poglabljajo zaradi nedelujočih davčnih sistemov. Največjo vlogo pri izogibanju davkom pa igrajo države – ne zgolj znane davčne oaze, pač pa predvsem najbogatejše države sveta."

"Poročilo Stanje davčne pravičnosti 2020 razkriva, da tudi Slovenija izgublja davke in da je odgovorna za izgubljene davke drugih držav. To ni presenetljivo, saj skupaj z nekaterimi evropskimi davčnimi oazami trenutno blokira proces uvedbe ukrepa, ki bi omogočil, da javnost in odločevalci pridejo do podatkov o tem, koliko dobička ustvarijo multinacionalke in koliko davkov plačujejo v posamezni državi, v kateri poslujejo. Zato pozivamo vlado, da v Svetu EU nemudoma podpre javno poročanje po državah."

Lidija Živčič, strokovnjakinja društva Focus, poudarja: "Poročilo razkriva, da bi lažje naslovili trenutno epidemijo, če bi lahko zdravstvo podprli s sredstvi iz vseh davkov, ki bi jih podjetja in posamezniki morali plačati. To je jasen znak, da moramo celovito prenoviti davčna pravila in sistem."

(vir: Ekvilib inštitut)

Zanimivi podatki, zlasti ker je Slovenija te dni potrjevala proračun za dve leti – največji doslej.

Proračun naj bi bil tudi najbolj razvojni oziroma, kot je dejal pristojni minister: "Je investicijski, hkrati pa bo poskrbel za blaginjo ljudi." Tako torej trdijo tisti, ki so ga sprejeli. Opozicija trdi drugače. To je razumljivo in pričakovano. Je pa res, da so v opoziciji tudi stranke, ki so že bile na oblasti, nekatere pereče stvari, ki se vlečejo v nov proračun, pa se v resnici vlečejo že leta, od ene vlade do druge.

Ali torej novi proračun nagovarja največje potrebe naše družbe, ki bodo v prihodnje samo še večje?

Med njimi sta dolgotrajna oskrba in gradnja novih domov za starejše. Država več kot 15 let ni zgradila niti enega, kaže pa, da bo tudi v prihodnje tako. Je pa zato razpisala koncesije zasebnikom, ki očitno menijo, da se domovi za starejše splačajo. Na razpis za 1100 postelj je prišlo ponudb za skoraj 1800 postelj.

Res pa ni bilo niti ene za lokacije v Ljubljani, čeprav je v novem občinskem prostorskem načrtu za gradnjo domov za starejše predvidenih kar 17 lokacij. Ljubljanski upokojenci bodo tako na stara leta še vedno morali iz svojega okolja oditi v neznano. Zakaj? Ker je Ljubljana za zasebnike očitno še vedno predraga.

V čem je še problem? Podatki kažejo, da za bivanje v zasebnem domu v povprečju plačaš skoraj tretjino več kot v javnem.

V proračunu pa je za to področje v prvem letu vsega skupaj nekaj več kot 20 milijonov evrov.

Kaj pa zdravstvo?

Klinični center v Ljubljani, nekoč ponos Jugoslavije (ni po naključju v njem sklenil poti jugoslovanski voditelj Josip Broz Tito), je zdaj dotrajan, premajhen in neustrezen – potrebovali bi novega. Že samo za to bi po nekaterih ocenah potrebovali milijardo evrov. Potrebovali bi tudi novo infekcijsko bolnišnico in predvsem negovalne bolnišnice.

Proračun vse to naslavlja z 80 milijoni. Iz tega naslova naj bi šel tudi denar za dokončanje ljubljanske urgence. Skrajni čas bi že bil, glede na to, da jo gradijo že 15 let.

Za primerjavo: za vojsko bo samo v tem obdobju namenjenih 660 milijonov evrov.

Na srečo bo Slovenija od Evropske unije, s katero se zdaj preko pisem predsednika vlade tako goreče prička, dobila 1,9 milijarde evrov za okrevanje po covidu-19.

V prvih dveh letih bo država predvidoma dobila nekaj čez 300 milijonov. S temi milijoni naj bi končno zgradili tudi novo infekcijsko kliniko in nekoliko popravili statistiko. Slovenija je bila namreč vedno nekje pri repu držav, ko je šlo za investicije v zdravstvo.