So olja pri segrevanju res strupena?

Ugotovili smo, da v lanenem olju na smemo cvreti, ker ima prenizko točko dimljenja.

Preverili smo oljčno olje. Prav za oljčno olje velja najbolj razširjena trditev, da ga ne smemo segrevati, ker ne prenese visokih temperatur in postane s segrevanjem celo strupeno.

Glede na mit bi moralo to olje že pri nizki temperaturi odpovedati. Ampak olje je preneslo 150, pa 180 stopinj in celo 200. Komaj pri 200 stopinjah se je začelo dimiti, kar pomeni, da oljčno olje lahko segrevamo, tudi cvremo z njim. Na splošno pa velja, in sicer za popolnoma vsa rastlinska olja, da jih ne segrevamo nad 180 stopinj in jih ne uporabljamo večkrat, ker se pri višjih temperaturah začnejo tvoriti transmaščobe in prosti radikali, ki uničujejo naše celice. Uničujejo se vitamini, minerali, omega 3 maščobe.

Obstaja pa tudi posebno olje za cvrtje, ki naj bi bilo primerno za višje temperature. Ko smo ga preizkusili, smo ugotovili, da prenese kar 240 stopinj. A kaj sploh je v olju za cvrtje? Zakaj to olje prenese visoke temperature? Gre za mešanico olj, ki imajo višjo točko dimljenja, uporabljajo pa se – ker so manj kakovostna – za cvrtje, kjer se potem olje odlije.

In kaj sploh je rafinirano olje?

Bili smo tudi v edini rafinerije jedilnih olj pri nas. V Slovenski Bistrici. Tukaj proizvajajo rafinirana sončnična in rastlinska olja, ki so najbolj priljubljena med Slovenci. Na leto namreč vsak od nas porabi 8,9 litra olja. Od tega naj bi bilo kar 2/3 rafiniranega rastlinskega in sončničnega olja. In kaj sploh je rafinirano olje? To je postopek, kjer preko petih faz surova olja tako dolgo obdelujejo, da postane olje bistro, brez izrazitega vonja in okusa.

Nasičene, nenasičene maščobe ...

Bistveno pri oljih pa je, da vedno pogledamo na deklaracijo, koliko nasičenih in nenasičenih maščob vsebujejo. Za naše telo so bolj ugodne, torej bolj zdrave, nenasičene maščobe, kar pomeni, da naj jih bo v olju čim več. Takšna olja so konopljino, olje oljne ogrščice, laneno olje, orehovo, sončnično, ekstra deviško oljčno olje. Nezaželene pa so višje vrednosti nasičenih maščobnih kislin – od svinjske masti, mlečne maščobe, do palmovega in kokosovega olja. Znanstveno je dokazano, da nadomeščanje nasičenih maščob z nenasičenimi pomaga pri uravnavanju holesterola, torej na ta način znižujemo krvni holesterol.

Transmaščobe prepovedane

Svinjska mast, ki jo marsikatera kuhinja niti ne pozna več, ima 39 gramov nasičenih maščob. Tako kokosovo s 95 grami kot palmovo olje z 49 grami sta po sestavi slabši kot svinjska mast. Težava je, da skoraj že ne najdemo več izdelka, kjer ne bi bilo dodanega tudi palmovega olja. Imamo ga v piškotih, čokoladah, čokoladnih namazih, v sladoledih, precej ga je tudi v kozmetiki. Da je izdelek bolj sočen, mehak, mazljiv, penast.

Palmovo olje so začeli množično uporabljati, ker je najboljši nadomestek za delno hidrogenirane maščobe, ki vsebujejo škodljive transmaščobe – mimogrede, te bodo z aprilom prepovedane. Vsak od nas letno v vseh izdelkih porabi 8 kilogramov palmovega olja. Zadnjih 20 let je njegova potrošnja narasla iz 15 milijonov ton na leto na 62. In prav tukaj se dogajajo prave okoljske katastrofe – s požiganjem tropskega deževnega gozda pridobivajo zemljo, kjer nato zrastejo takšne plantaže palm. Ocenjujejo, da bomo do leta 2050 letno potrebovali kar 240 milijonov ton palmovega olja. Zaradi množične proizvodnje je to olje poceni. 

Požigi tropskega gozda, zemljinih pljuč, so vidni iz vesolja. Znatno pripomorejo k segrevanju zemlje in povišanju toplogrednih plinov. Zaščitene živalske vrste izginjajo, domačini so se prisiljeni izseljevati ali delati za mizerna plačila, v porastu je sicer prepovedano otroško delo.

In če se že učimo izogibati slabim, nekakovostnim oljem, pa ne smemo zanemariti in se izogniti tudi tistim maščobam, katerih pridobivanje je etično sporno.

Pod drobnogled smo vzeli tudi oljčno in bučno olje. Razkrili smo, katero je edino olje, za katero je dovoljena zdravstvena trditev, da deluje ugodno na naše telo.

Celoten prispevek iz oddaje Preverjeno najdete na VOYO.