"Bolniki so na vratih. In to so bolniki, ki se dušijo, za katere vemo, da bodo v roku ure ali dveh mrtvi, če nekaj ne naredimo. Mi ne znamo pogledati stran in delamo kolikor lahko in preko meje, ampak na račun lastnega zdravja, kar se bo pokazalo, ko bo to mimo," pravi vodja intenzivnih covidnih enot.
Delajo tako in toliko kot še nikoli v življenju. To je zagotovo skupna pripoved vseh, ki smo jih srečali. Od tistih, ki skrbijo za nemoten dotok vseh potrebnih zdravil in materialov do tistih, ki vsak dan po podzemnih hodnikih pretovorijo po več ton kisika, da lahko pacienti lažje dihajo. In seveda medicinskih sester, ki bi lahko imele na mesec pet prostih dni, pa še to ne gre, ker morajo pogosto nadomeščati kolegice.
"Mislim, da trošijo zadnje atome moči, upam, da je to zadnje novo leto z maskami, zadnje novo leto z distanco, ker imamo tega že vsi dovolj in vrh glave". Pomagajo tudi vojaki in prostovoljci, ki pripovedujejo, da je težko. Ob tem pa se zgodi, da jih tudi svojci ljudi, ki jim rešujejo življenja, še vedno zasipavajo s sumničenji in nezaupanjem.
Reportažo iz UKC Maribor si lahko ogledate v oddaji Preverjeno.
KOMENTARJI (676)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.