Ekipa Preverjenega na lovu za kiti

Na začetku novembra je lokalni ribič opazil, da v našem zalivu plava nekaj velikega. Najprej je obvestil morskega biologa Tilna Genova iz društva Morigenos, ki preučuje morske sesalce. "Poslal je eno fotografijo in napisal: dva kita sta ta trenutek šla mimo moje barke v smeri proti Trstu." Iskanje poteka tako na morju kot s kopnega. Jure Železnik je okolico opazoval s pomočjo visoko zmogljivega daljnogleda. "Iz te točke imamo čisto drug pogled kot tisti na čolnu, mi s ptičje perspektive vidimo celotni Tržaški zaliv," pripoveduje. Neverjetno, da je lahko tako velika žival tako izmuzljiva, pa razlaga Natalija Žlavs, ki je bila tisti dan v čolnu in prva opazila kita. "Jaz sem kita videla prvič v življenju. Izkušnja je neprecenljiva, vsekakor."  V objektiv so ujeli dva brazdasta kita.

Zakaj kiti zaidejo v naš zaliv, ni povsem jasno. Lahko le špekuliramo, da izgubijo orientacijo, morda sledijo virom hrane ali pa je kriva bolezen. Eden od opaženih brazdastih kitov je bil precej suh za ta čas. Raziskovalci so prvič potrdili prisotnost kar dveh kitov v zalivu, o dogodku so obvestili tudi pristojne službe v Italiji in na Hrvaškem.

Zaradi telesne zgradbe ljudje kite pogosto zamenjujejo z ribami, vendar so v resnici bolj podobni nam, ker so sesalci - kot primati, glodavci ali zveri, pojasni Tilen Genov. "Kotijo žive mladiče, ti sesajo materino mleko. Dihajo s pljuči. Dihajo zrak, se pravi, da ga morajo priti na površino zajeti in so toplokrvni."

Pojav dveh kitov v našem zalivu je presenetil tudi Roberta Smrekarja, direktorja javnega zavoda Krajinski park Strunjan. Pravi, da se moramo še bolj zavedati pomena varovanja našega morja in spoštovati območja, kjer je prepovedan ribolov in tudi pomorski promet. "Žal lahko povem, da je zavedanje o obstoju zavarovanih območij pri večjem delu obiskovalcev pomanjkljivo. Ne bi rekel, da ljudje namenoma kršijo varstvene režime, ampak gre za nepoznavanje."

Kiti niso edini opaženi sesalci v našem zalivu. To so tudi delfini. Mladički se skotijo, pijejo mleko, dihajo s pljuči in tudi spadajo med kite, pojasni Genov. "Slovenija ima na tak ali drugačen način v svojih vodah stalno prisotne kite."

Nekoč so raziskovalci menili, da je pojav delfinov vrste velika pliskavka le občasen, danes na podlagi 18-letnih raziskav vemo, da v Tržaškem zalivu stalno živi približno 150 delfinov. Tu se prehranjujejo, razmnožujejo, igrajo in družijo. Tu je njihov dom, trdi Genov. "Tisto, kar je zelo nenavadno in kar smo ugotovili, je, da se dve glavni socialni skupini nikoli ne srečujeta in da si območje Piranskega zaliva in slovenskih voda delita glede na čas dneva. Se pravi ena skupina te vode uporablja v dopoldanskih urah, druga v popoldanskih urah." Časovno ločevanje je raziskovalce povsem presenetilo, saj podoben pojav še ni bil dokumentiran pri nobeni vrsti sesalcev.

Življenje delfinov v našem morju je vzbudilo veliko zanimanja svetovne strokovne javnosti. Še ena stvar, ki smo jo ugotovili kot prvi na svetu, izpostavi Genov, "je pa to, da lahko delfine prepoznavamo tudi po njihovih obraznih potezah, kar do zdaj ni bilo znano". Posameznike znajo ločiti glede na obrazne poteze, kar jim omogoča poglobljene socialne raziskave. Delfini delujejo, kot da se ves čas smejijo, vendar je to zmota, nasmeh je posledica hidrodinamike in oblike glave in ne odraža čustvenega stanja.

Žal pa so vsi sesalci v našem morju zastrupljeni z mikroplastiko in s kemičnimi spojinami PCB, polikloriranimi bifenili. Gre za produkt človeka, rakotvorne snovi, hormonske motilce, ki se preko mleka prenašajo na mladiče.