Vegan, aktivist, upornik

Leta 2020 je skupina aktivistov skrito dokumentirala stanje slovenske intenzivne prašičjereje. Javnosti so želeli prikazati, kakšen je standard v živinorejski industriji pri nas. Ustanovili so organizacijo AETP, ki se bori za večjo transparentnost glede živalskih obratov, je pojasnil predstavnik Samo Curk. "To se naredi s pomočjo skritih kamer ali nočnih obiskov aktivistov, ki nam te posnetke dajo in tudi naprošamo ljudi iz industrije, če želijo zažvižgati, naj se obrnejo na nas in mi bomo to objavili.''

V državi živijo številni aktivisti, ki že leta opozarjajo na pravice živali. Matej Glivar je eden od najbolj prepoznavnih. Več kot 30 let je užival meso, jajca in mleko. Kot pravi, je bil ujetnik sistema, v katerem vsi živimo. "Jaz sem se čez noč odločil. Najprej sem poskusil, potem pa sem začutil, da ne želim več podpirati nasilja nad živalmi. Sam tega ne bi nikoli naredil, ampak grem v trgovino in plačam, da nekdo to naredi namesto mene in potem sem zelo hitro začel iskati načine, kako bi postal aktiven, pa nikoli nisem bil aktivist."

Cilj vseh akcij je sprememba. Z aktivizmom želijo doseči širši krog ljudi in spodbuditi kritično razmišljanje, predvsem pa prisiliti javnost, da se o tej temi govori.

Kmet Milan Rus iz Prlekije je eden redkih, ki javno izpostavi, da je vegan. Obiskali smo ga v naselju Mota v občini Ljutomer. Na družinski kmetiji Grunt je včasih imel prašiče, govedo, konje, zdaj prideluje izključno ekološko pridelane žitarice, kaše in olja. "Zgodila se mi je streznitev in me čudi, da še nikogar drugega to ni doletelo. Malo nas je, ki smo o tem razmišljali. Moral sem preklopiti, ni mi drugega ostalo, vest mi ni pustila, da bi nadaljeval z dejavnostjo."

Kmetijska politika je povezna s subvencijami. Zato je lahko kilogram mesa celo cenejši od kilograma sadja. Razliko v ceni plačujemo vsi s prispevki in davki. V Sloveniji trikrat bolj subvencioniramo živila živalskega izvora kot živila rastlinskega izvora. Številne organizacije in društva že leta pozivajo vlado, naj kmetijske subvencije v naslednjih desetih letih iz živinoreje preusmeri v pridelavo rastlinske hrane za ljudi.