Te zgodbe so včasih res temne, predvsem za tiste, ki smo vajeni življenja na površju, včasih so tudi smešne, polne otroške igrivosti, predvsem pa so tudi polne kolegialnosti, upanja, srčnosti. Ker podzemlje ne prenese egoizma, je za tiste, ki imajo glavo urejeno, ki ne hlepijo po tem, da bodo nekje prvi zato, ker bi radi pridobili herojsko zvezdo osvajalcev, ampak ker jih žene raziskovalni duh, čudenje nad naravo, življenjem – pravzaprav jih žene občudovanje celotnega stvarstva.
In kakšne so te zgodbe? Na lastni koži sem jih morda za trenutek začutila, ko sem se rinila skozi temne tunele, v katerih nisem smela niti pomisliti na to, kaj bo, če se zataknem ali če tu ostanem in morda zataknjena ne zmorem več dihati. Začutila sem jih, ko smo umazani in utrujeni za trenutek sedli ob pogreti pijači, si podelili čokolade in se nasmejali ob mojem vprašanju, če znajo prave jamarke malo potrebo opravljati tudi stoje. Začutila sem jih, ko sem se zazrla v oči jamarjev in jamark, v njihove zgodbe, polne preseženih strahov, bližnjih srečanj s smrtjo, v zgodbe jamarskih reševalcev, ki zapuščajo družinske božične večerje, da se odzovejo klicu na pomoč, pa čeprav pomoči potrebni ne zna človeškega jezika, ampak v zahvalo na koncu le pomiga s pasjim ali celo konjskim repom. To so zgodbe, ki te ne spustijo, tudi ko jih slišiš ali o njih prebereš. In kaj je lepšega, kot če si jih lahko v oddaji Preverjeno celo ogledaš.
Če ste zamudili oddajo, si jo lahko ogledate na Voyo.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.