VIDEO: Albanija med bivšimi jugoslovanskimi državami?!

Sodeč po kratki anketi, opravljeni po maturantski paradi v Ljubljani, mladi o osamosvojitvenem času ne vedo prav veliko. Večina ve, da je letos 20 let od osamosvojitve Slovenije, da je bila vojna, da je bila velika plebiscitarna večina, da je bil prvi slovenski predsednik Milan Kučan, da je sledila osamosvojitev Hrvaške. Slabše znajo odgovoriti na vprašanje, koliko časa je bila vojna, katere so bile nekdanje države Jugoslavije in podobno. Skratka, večina mladih osamosvojitev bežno pozna, v podrobnosti se ne spuščajo. So pa ponosni, ker so rojeni v Sloveniji.

Največ informacij s spleta in televizije ter od staršev

Redni profesor za sodobno zgodovino na Filozofski fakulteti v Ljubljani dr. Božo Repe je pojasnil, da je štiriletno poučevanje zgodovine dve uri tedensko samo na gimnazijah, triletno še na strokovnih gimnazijah, na drugih srednjih šolah pa manj. "Kakšna polovica generacije torej nima nikakršnega samostojnega pouka zgodovine, ampak je v različnih strokovnih programih 'utopljena' v splošnem družboslovnem predmetu, pri poklicnih šolah pa še kot alternativa naravoslovju."

Opozarja, da je pouka zgodovine z vsako reformo manj, in se zaveda, da je največ odvisno od profesorjev. Sodobno zgodovino od konca prve svetovne vojne dalje na gimnazijah predavajo v zadnjem letniku, realno je mogoče izvesti kakšnih 55 ur pouka letno. "Koliko to pride na posamične teme iz zgodovine 20. stoletja, si lahko izračunate, še zlasti, ker so te teme običajno ob koncu študijskega leta." Z maturitetno temo o osamosvojitvi naj bi to malo popravili, ker maturitetne teme vendarle obdelajo. "Če gledamo mlado populacijo v celoti, pa najbrž glavnino informacijo dobijo preko spleta, televizije in izkušenj staršev," je dejal.

Veliko zanimanje za diplomo na temo osamosvojitve

Stari fakultetni program, ki se bo iztekel, za študente predvideva štiri ure predavanj in dve uri seminarja tedensko iz sodobne slovenske zgodovine v dveh semestrih, kar po Repetovem mnenju omogoča relativno dober pregled nad celotno zgodovino 20. stoletja, kjer so tudi procesi demokratizacije in osamosvojitve Slovenije ter razpad Jugoslavije. Del tematike obravnavajo tudi pri zgodovini Jugovzhodne Evrope. Poglobljene teme so v seminarjih, ki jih študentje napišejo in zagovarjajo.

In ravno koncu hladne vojne, razpadu Jugoslavije in osamosvojitvi Slovenije so v zadnjih letih v različnih oblikah namenili precej seminarske obravnave. Veliko zanimanje je tudi pri izbiranju tem za diplomske naloge. "Ali bomo lahko z bolonjsko reformo obdržali standard – govorim za celotno sodobno zgodovino – pa je dvomljivo, saj se predmeti drobijo in v glavnem omejujejo na en semester. Sam tej temi posvečam precej pozornosti, saj se že od srede 90. let tudi raziskovalno veliko ukvarjam z njo," je pojasnil Repe.

Študij sicer zajema celotno slovensko zgodovino, regionalno zgodovino in občo zgodovino, obenem so še različni strokovni predmeti in jeziki. "Interesi študentov so seveda različni, gotovo pa jih velik del zanima sodobna zgodovina, tudi to zadnje obdobje. Ne nazadnje je to doživljala generacija njihovih staršev, malce starejše generacije študentov morda tudi same, kar pomeni 'živ stik' z zgodovino, kar pri drugih obdobjih ni mogoče," je povedal Repe.

Po njegovih izkušnjah sodobne generacije najbolj pritegne vsakdanje življenje: stanovanjska kultura, prehrana, moda, preživljanje prostega časa, glasba in podobno. "Z današnjo tehniko je to moč dobro ilustrirati ter narediti predavanja in seminarje privlačne. Rekel bi, da za tem pride ekonomska zgodovina in kultura. Politična zgodovina, delovanje sistemov, odnosi med strankami in političnimi subjekti jih manj zanimajo ter jih težje razumejo, vendar je seveda pri študiju zgodovine treba absorbirati tudi to."

Na vprašanje, kako dobro pridejo študenti pripravljeni in naučeni s srednjih šol ter gimnazij, je po Repetovih besedah težko odgovoriti. "Vmes morajo narediti tri letnike iz drugih tem in obdobij, del znanja, če so ga imeli, se vmes izgubi. Sprejemnih izpitov, ki bi pokazali njihovo znanje iz zgodovine, od uvedbe mature ni, pogoj so zbrane točke. Predavanja tudi niso obvezna in jih ne obiskujejo vsi." Informacije ob vstopu na fakulteto torej nimajo za nobeno obdobje in nobeno temo, niti je nimajo pravice zahtevati. Določen občutek dobijo profesorji med predavanji in seminarji, v razpravah in glede na interes oziroma vprašanja študentov, ki se razlikuje od generacije do generacije.

Različna vprašanja na izpitih

Na izpitih so vprašanja o ekonomskem in političnem sistemu v Jugoslaviji v 80. letih, gospodarskem in političnem položaju Slovenije ter odnosu do Jugoslavije, življenju ljudi, demokratizacijskih procesih, alternativni kulturi, civilnodružbenih gibanjih, kulturni opoziciji, reformiranju tedanjih družbenopolitičnih organizacij, nacionalnih programih, nastanku zvez in strank, volitvah in njihovih rezultatih, pripravah na osamosvojitev, plebiscitu, vojni, pogajanjih, mednarodnem priznanju, razvoju Slovenije po osamosvojitvi in še kakšni temi. "Snovi namreč ne obdelujemo zgolj kronološko in faktografsko, ampak tudi problemsko, zato vsega seveda ni mogoče shematsko ukalupiti," je povedal Repe.

Kakšnih posebnih odstopanj v primerjavi z drugimi obdobji iz zgodovine 20. stoletja ni. "Bolj gre za to, da pač nekaterim neke teme bolj 'ležijo', druge pa manj, nekateri se bolj pripravijo, drugi manj. Zame je vsak izpit zanimiv, temelji na pogovoru in pokaže študentov način razmišljanja, ki pa seveda mora temeljiti na določenem znanju. Napake pa ostanejo za vrati kabineta …" je še dodal.

Na maturi ni bilo teme o osamosvojitvi

Ob 20. obletnici Slovenije je bila sicer pri splošni maturi kot tematski sklop prvič razpisana tema 'Demokratizacija in osamosvojitev Slovenije', vendar na spomladanskem roku ni bilo vprašanj na to temo. Zaradi sprememb učnega načrta, ki več pozornosti posveča tudi problematiki slovenskega osamosvajanja in demokratizacije, se bo z letom 2012 malce spremenilo tudi pisanje maturitetnih izpitnih nalog. Od takrat naprej bo osamosvojitev spadala pod širšo temo Razvoj slovenskega naroda v 20. stoletju.