Kaj bo zaradi vojne na Bližnjem vzhodu s cenami nafte in plina? Kako bo dogajanje vplivalo na naš standard in gospodarstvo? So nižji davki možni ali nas zaradi zaostrenih razmer čakajo še višji davki, še višje cene bencina, dizla in plina, obdavčitev premoženja? Kaj bo z zaslužki Slovenk in Slovencev in kaj s srednjim razredom, ki je ključen za stabilno gospodarstvo? Zakaj inženirji in drugi visoko izobraženi kadri v Sloveniji še vedno niso plačani tako dobro kot denimo v Avstriji? So krivi izkoriščevalski delodajalci ali pogoltna država?
Na soočenje, ki je v proizvodnih prostorih visokotehnološkega podjetja Kontron, nekdanjega Iskratela v Kranju, smo povabili predsednike prvih osmih strank po povprečju zadnjih treh javnomnenjskih anket, ki jih za nas pripravlja inštitut Mediana: Janeza Janšo, Roberta Goloba, Luko Mesca, Anžeta Logarja, Matjaža Hana, Jerneja Vrtovca, Zorana Stevanovića in Jasmina Feratovića.
V prvem tematskem sklopu so se predstavniki strank dotaknili čedalje višjih cen naftnih derivatov. Da je vlada že danes posegla v trošarine, je uvodoma zatrdil predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob, a hkrati opozoril, da bi se glede na dogajanje na Bližnjem vzhodu v prihodnjih tednih zgodil še višji skok cen. Prvak SDS Janez Janša je medtem prepričan, da nafte ne bo zmanjkalo, bo pa dražja. Podobno tudi prvak SD Matjaž Han. "Nafte imamo dovolj tudi v blagovnih rezervah, za 103 dni," zagotavlja. "Samo zniževanje trošarin bo premalo," medtem izpostavlja prvak NSi Jernej Vrtovec. Anže Logar pa meni, da so bili ukrepi vlade šele zdaj neodgovorni, saj da so informacije že nekaj časa kazale na to, da bodo ZDA skupaj z Izraelom napadle Iran. Da se je vlada odzvala pravilno, pa pravi koordinator Levice Luka Mesec. Jasmin Feratović pa meni, da je treba monopolu Petrola nad črpalkami narediti konec.
Prvaki strank o davkih
Katere davke konkretno bi znižal SDS? Davke je treba znižati, je jasen Janša. Kako hitro bi nižali davke, je odvisno od gospodarske rasti, pravi. Golob pa poudarja, da na koncu vedno pridemo do tega, če nekje vzamemo, komu bomo vzeli: "Najprej smo doslej zaščitili najranljivejše, zdaj pa se lahko posvečamo razvoju gospodarstva, pravi Golob. Pomembno je, da ukrepi niso kar povprek, saj je denarja na žalost omejeno. Ciljati moramo na srednji razred, na tiste plače, ki ustvarjajo največjo dodatno vrednost. Naša vizija je, da postanemo evropski Singapur. Zato potrebujemo ciljne davčne ukrepe, najbolj plačanim menedžerjem zagotovo ne bomo nižali davčne obveznosti, ker je to nepotrebno."

Mesec pa meni, da bi nižanje davkov povečalo neenakost. Kot primer je Mesec navedel Finsko, kjer so nižali davke. Tam plače stagnirajo, gospodarska rast tam je bila dvoodstotna, medtem ko v Sloveniji 10-odstotna. Takšni ukrepi povečajo neenakost, trdi Mesec: "Ti ukrepi nižanja davkov in razvojne kapice bi stali državo več kot milijardo."
Stevanović pa je na tem mestu kritiziral dvig minimalne plače. Mescu je odgovoril, da ga tuje izkušnje ne zanimajo, saj imajo posamezne države popolnoma drugačne kulturološke, politološke, ekonomske zakonitosti in izkušnje. Stevanović je Mesca kritiziral, da na pamet dviguje minimalno plačo, kar delodajalca prisili k iskanju stroškov drugje. Posledice tega so lahko zapiranje podjetij, odpuščanja delavcev ali dvig cen storitev in dobrin. Kot konkretni primer je navedel kranjske vrtce, ki so dvignili ekonomsko ceno storitev istega dne, ko so se dvignile plače.

Vrtovec je poudaril, da se je gospodarstvo znašlo v davčnem primežu. Potrebujemo spremembe dohodninske lestvice, dvig splošne dohodninske olajšave in uvedbo razvojne kapice na bruto ravni, je rešitve za razbremenitev plač NSi naštel Vrtovec.
Logar poudarja, da je v naslednjem mandatu treba takoj razbremeniti delo, Han pa poudarja, da potrebujemo močno gospodarstvo, ki gre s socialo brez težav skupaj. Pri tem poudarja, da do nezavesti ne moremo zniževati davkov.
Golob pri tem poudarja, da so dobički gospodarstva rekordni. "Ne moremo govoriti, da je vse narobe in imeti rekordne dobičke, pravi Golob. Delili smo z ljudmi," trdi Golob.
Feratović pa rešitev za razbremenitev dela vidi v obdavčitvi mednarodnih digitalnih korporacij. "Digitalne korporacije z našimi milijardami služijo milijarde, od tega pa od davkov vidimo bore malo. Tu je treba povišati davčno obremenitev, da lahko s tem financiramo razbremenitev dela. Zavzemajo se za razbremenitev prvih dveh davčnih razredov. Marsikdo je jezen, ko vidi, kako država troši denar, zato je treba tudi preganjati korupcijo, da bo to postala država, v kateri bo vredno plačevati davke," pravi.
O domnevnih prisluhih, 'Venezueli', strankarskih medijih
V tretjem sklopu so se predsedniki strank soočili tudi na temo domnevnih prisluhov članom GS. "Te posnetke smo pokazali ustreznim institucijam in se bo pokazalo, da gre za zlepljenko. Gre za čisto izmišljotino. Zakaj smo rekli, da je povezana z opozicijo? Ker so se pojavili dan po tem, ko je ta ista poslanka Tamara Vonta na preiskovalni komisiji ugotovila, da je samo državni Telekom v času prejšnje vlade nakazal več kot milijon evrov davkoplačevalskega denarja v strankarsko televizijo NovaTV. Ta ista televizija je danes tista, ki te posnetke širi, ki blati ljudi, kot je Denis Avdić. Vedno enak in isti postopek - televizija, ki širi sovraštvo in laži," pravi Robert Golob.
Janez Janša medtem odgovarja, da se SDS v tem času ne ukvarja z drugimi, temveč gradi koalicijo z volivci. "Svobodnjaki imajo dovolj težav sami s sabo. Dvomim, da bi jim mi lahko toliko škodili, kot si sami. Isto vsebino je v kamero povedala Mojca Šetinc Pašek. Upam, da pristnosti teh posnetkov ne bo preverjala stranka Svoboda, ampak neodvisne pristojne institucije," pa pravi Janša.
Koordinator Levice Luka Mesec se je medtem dotaknil očitkov, da želi Slovenijo spremeniti v drugo Venezuelo. "Tukaj so trije ministri prejšnje vlade. Predsednik vlade Janez Janša je januarja 2022, ko se je začel diplomatski spor med Litvo in Kitajsko in je ta ustavila vso trgovino s prvo, je sam za nek indijski časopis rekel, da Tajvan ni del Kitajske. Kar vam povem, da je sprožilo absolutno diplomatsko krizo s Kitajsko, ne da bi kdorkoli od teh treh ljudi razmišljal, da ima Slovenija letno sedem milijard uvoza s Kitajske in da če se ta uvoz ustavi, se nam podrejo podjetja, kot so Krka, Lek in Hisense Gorenje. Toliko o tem, kdo tukaj ustvarja Venezuelo."
"Ta izjava je posledica političnega revanšizma in se bojim, da se napoveduje točno to: nič bolje za ljudi," pa medtem meni Anže Logar. "Samo da se onesposablja politična konkurenca."
Kako bi razbremenili plače?
Prvaki strank so govorili tudi o razbremenitvi plač in kako bi to storili. Denar za razbremenitev plač bi v Levici našli tudi z obdavčitvijo nepremičnin, kako visoka bi bila? "Nismo proti razbremenitvi plač," je poudaril Mesec. V Ljubljani je 50 odstotkov nakupov nepremičnin investicijskih in je 10.000 stanovanj v Ljubljani praznih: To je naša glavna tarča, obdavčiti te nepremičnine. Za koliko pa mora biti stvar družbenega dogovora, poudarja. Ko bomo videli, koliko denarja bi lahko na ta način dobili, bomo šli v razbremenitev dohodnin.
Stevanović je jasen: "Davek na nepremičnine in premoženje absolutno ne. Delo ne sme biti kaznovano, premoženje pa je sad nekdanjega dela," pravi prvak Resnice.
Tudi Vrtovec je proti davku na premoženje. "Tisti, ki varčuje denar, plača, tisti, ki pa vse zapravi, pa nič ne plača," ponazarja. Poudarja, da lahko ljudje na primer varčujejo za nepremičnino in da ni pravično, da bi bilo to premoženje obdavčeno, tisti, ki vse zapravijo, pa tako ne bi plačali nič davka.

Logar pa je poudaril, da razvojno kapico potrebujemo, da bo 'učiteljica' imela višjo plačo, da ji ne bo treba iti delati v trgovino za višjo plačo. Davke spreminjamo zato, da bo imela tudi učiteljica več v lastnem žepu, pravi. To pa se bo zgodilo le, če bo gospodarstvo ustvarjalo rast, poudarja.
Janša pa je na tem mestu predlagal, da se oblikuje ustavna večina, ki bo vključila davčno sidro v ustavo. "Gre za omejitev, koliko sme država pobrati iz žepov prebivalcev," pojasnjuje Janša. Če to uspemo, bomo stabilizirali okolje, da ne bo odvisno od barve vlade in tako zagotovimo stabilno okolje za gospodarstvo, je prepričan vodja SDS.
Golob je poudaril, da: "Vsi iz desne govorijo, da bodo davke znižali, a to je kot pravljica."
Pri tem se je osredotočil na nepremičnine. "Nepremičnina ima dvojno funkcijo. Kdor jo ima za svoj dom, ne sme dobiti nobenega novega davka, gradimo tudi nove domove," našteva Golob. "Prav je, da se prazne nepremičnine obremeni z davkom," poudarja Golob. Kot pravi, je takšna praksa v vseh državah v Evropi.
Han pa izpostavlja: "Če želimo zvišati neto plače, je treba poiskati nov dogovor in poiskati nove vire. Pomembno je, da stvari v državi sprejmemo skozi socialni dogovor."
Feratović iz Piratov pa rešitev vidi v obdavčitvi luksuznih nepremičnin: "V Ljubljani se gradi izključno luksuz, nihče od njih ne želi tega davka, ker je ta vezan na določen del elite. Nameravamo obdavčiti luksuzne nepremičnine."
Kaj bodo prve poteze?
In kaj predstavniki osmih političnih strank obljubljajo kot prve korake, poteze, ukrepe, ki jih bodo sprejeli, če bo prihodnji mandat njihov?
Pirati bi uvodoma med drugim dvignili kazni za koruptivna dejanja, Resni.ca kot prve ukrepe našteva dvig plač na račun davkov in prispevkov. Levica pravi, da bo najprej predlagala obdavčitev praznih nepremičnin, NSi pa odpravo visoke davčne obremenitve plač. Gibanje Svoboda stavi na nadaljnji razvoj gospodarstva, SDS pa na prijaznejšo stanovanjsko politiko. SD bi se pogovarjala o davčni politiki, Demokrati pa bi poleg davčne razbremenitve plač oblikovali specializirano enoto za pregon kaznivih dejanj.
Pred soočenjem dogajanje na Slovenskem trgu v Kranju
Pred soočenjem je bilo živahno dogajanje tudi na Slovenskem trgu v Kranju, kjer sta mimoidoče na soočenje ogrevala Nuša Lesar in Aleksander Pozvek.
Kam bodo peljali Slovenijo?
Tudi tokrat je izjave politikov preverjala ekipa rubrike Dejstva in ugotovitve sproti objavljala na naši spletni strani.















































































































































































































































































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.