'Čim prej bo nova vlada začela delovati, tem bolje za državo'

Volilna udeležba je bila po ocenah sogovornikov izjemno visoka, kar nakazuje na povečano politično mobilizacijo volivcev in večjo legitimnost volilnega izida. Po mnenju ekonomista Mateja Lahovnika gre za redek pojav, ki kaže predvsem na to, da se je tokrat aktiviral tudi del volilnega telesa, ki običajno ostaja doma.

"Tudi sam sem prvič stal v vrsti tako na volišču kot na bencinski črpalki isti dan," je slikovito opisal razmere. Po njegovih besedah je visoka udeležba pozitivna predvsem zato, ker daje rezultatom večjo politično težo in legitimnost.

Podobno ocenjuje tudi politolog Igor Lukšič, ki poudarja, da je bila tokratna volilna kampanja zelo učinkovita. Po njegovem mnenju je "dramaturgija volilnega sistema" ljudem jasno pokazala, da je njihov glas pomemben. To so po njegovih besedah prepoznali volivci na levici, desnici in v politični sredini.

"V tej kampanji nisem srečeval ljudi, ki bi rekli, da ne vedo, ali bodo šli volit. Možnosti so bile jasno predstavljene in odločanje je bilo razmeroma preprosto," je dodal Lukšič.

Oba sogovornika se strinjata s stališčem predsednice republike Nataše Pirc Musar, da mandat za sestavo vlade pripade tistemu, ki zbere podporo najmanj 46 poslancev, ne pa nujno relativnemu zmagovalcu volitev.

Lukšič meni, da je to edina racionalna odločitev, saj bi podelitev mandata brez zagotovljene večine pomenila izgubo časa. "Predsednica je s tem poslala jasno sporočilo, naj se politične stranke čim prej dogovorijo in oblikujejo stabilno večino," je dejal.

Lahovnik ob tem dodaja, da so mednarodne razmere trenutno zelo negotove, zato je hitro oblikovanje operativne vlade še toliko pomembnejše. Po njegovem mnenju je logično, da mandat dobi tisti, ki ima dejansko podporo večine poslancev.

Visoka volilna udeležba po mnenju obeh sogovornikov pomeni tudi jasno zavezo političnim akterjem, da morajo začeti delovati brez odlašanja. Lukšič poudarja, da država potrebuje vlado s polnimi pooblastili čim prej, saj se z vsakim podaljševanjem pogajanj izgublja politični zagon.

Lahovnik pa opozarja, da so volivci s svojo množično udeležbo poslali jasno sporočilo: želijo konkretne ukrepe in rezultate, zlasti na področjih zdravstva, gospodarstva in drugih ključnih sistemov. "Čim prej bo nova vlada oblikovana in bo začela delovati, tem bolje za državo," je sklenil.

Po ocenah sogovornikov bistvenega preseganja volilne udeležbe izpred štirih let ni pričakovati. Lukšič meni, da je približno 70 odstotkov realni domet slovenskega volilnega telesa in da bi bilo vse nad tem že pravo presenečenje. Lahovnik dodaja, da je bila že dosežena udeležba izjemno visoka in prijetno presenetljiva.

K visoki udeležbi so po mnenju obeh prispevali tudi korektni in vključujoči pozivi političnih strank z leve in desne. Namesto neposrednega nagovarjanja k podpori posameznim strankam so pozivali k udeležbi kot taki, z namenom doseči čim bolj verodostojen odraz razmerij političnih moči. Prav zavedanje, da bo vsak glas štel, se je po Lahovnikovih besedah jasno odrazilo v mobilizaciji volivcev do zadnjega trenutka.

Pozornost se po volitvah seli k povolilni kombinatoriki, kjer se kot odločilni dejavnik kaže stranka Resni.ca. Javnomnenjske meritve in vzporedne volitve ji pripisujejo okoli pet odstotkov glasov in pet poslancev, kar jo v razmerah brez jasne leve ali desne večine postavlja v vlogo jezička na tehtnici.

Lahovnik ocenjuje, da gre za trenutek resnice za Resni.co, ki ima zdaj izrazito močan pogajalski položaj. Po projekcijah ima trojček Svoboda–SD–Levica 42 glasov, zato bo prav Resni.ca odločala o oblikovanju nove vlade in bo lahko postavljala visoke pogoje.

Lukšič poudarja, da je bila usmeritev Resni.ce v določeno koalicijsko smer napovedana že prej, a ji sprva marsikdo ni verjel. Zdaj se zdi, da je osnovni obris vlade znan, odprto pa ostaja vprašanje njene širine in morebitnega vključevanja dodatnih partnerjev.

V razpravi o morebitni sestavi vlade se pojavlja vprašanje, ali bo mandatar sploh iskal širšo koalicijo. Po mnenju obeh sogovornikov bi bila po trenutnih rezultatih najverjetnejša kombinacija koalicija treh strank z dodatkom Resni.ce, ob podpori obeh manjšinskih poslancev. To bi zagotovilo razmeroma udobno večino za stabilno delovanje vlade.

Lukšič dodaja, da v takšnem razmerju dodatne stranke niso nujne, saj bi večina zadostovala za učinkovito vladanje. Ključno vprašanje tako ostaja predvsem politična odločitev mandatarja: ali bo stavil na ožjo, bolj operativno koalicijo ali skušal oblikovati širše politično zavezništvo.

Lukšič opozarja, da si lahko vsaka nova stranka privošči ambiciozen in radikalen program, a se mora ob vstopu v realno politiko soočiti z omejitvami izvedljivosti.

"Tudi sam sem v politiko vstopal z zelo ambicioznimi cilji - od odprave davčnih oaz do preprečevanja razprodaje državnega premoženja. Prizadevanja so bila prava, a realnost te prisili v premislek, kaj je dejansko mogoče," je dejal in vodji Resni.ce Zoranu Stevanoviću svetoval bolj pragmatičen pristop.

Po njegovem mnenju je prihod Resni.ce kljub vsemu pozitiven, saj pomeni novost v političnem prostoru. "Če bi se ponovila povsem enaka koalicija kot doslej, bi bilo to za Slovenijo slabo sporočilo. Dobro je, da imamo nekoga, ki prinaša nekaj novega," je poudaril in dodal, da škoda, da so Demokrati že vnaprej napovedali odhod v opozicijo.

Lahovnik ocenjuje, da izjave po volitvah jasno kažejo, kako močan je pogajalski položaj Stevanovića. "Danes bo imel sladko spanje, saj je jasno, da je vlada Roberta Goloba odvisna od Resni.ce. NSi, Fokus in SLS so že v kampanji povedali, da niso združljivi z Levico, Demokrati pa ne gredo v vlado," je dejal.

To po njegovih besedah pomeni, da bo Resni.ca lahko postavljala zelo visoke pogoje, zlasti na področju suverenizma in odnosa do nezakonitih migracij, kjer so njihova stališča izrazito drugačna od dosedanje koalicije. "Pogajanja bodo zelo dinamična," napoveduje Lahovnik.

Vprašanje, katera od levosredinskih strank bo imela največ težav s sprejemanjem Resni.ce v koalicijo, ima po mnenju sogovornikov jasen odgovor.

"Največ odpora bo v Levici in Vesni. Program in izjave Resni.ce, zlasti glede suverenizma in migracij, so v popolnem nasprotju z bolj aktivističnim delom Levice. SD pa bo sodeloval v vsaki levosredinski vladi, saj drugih realnih možnosti nima," ocenjuje Lahovnik.

Lukšič dodaja, da se Levica sooča tudi s pritiskom zunajparlamentarne levice. "Vsak kompromis bo označen kot izdaja," opozarja in dodaja, da je sam podobne faze sestavljanja vlad že doživel.

Ob tem izpostavlja, da je sestavljanje vlade vedno najtežja naloga predsednika vlade. "To je lekcija, ki jo dobro pozna Zoran Janković - če predsednik vlade pozabi, da je on ključni integrator interesov, vlade preprosto ni," je dejal. Novemu mandatarju je zaželel mirne živce, saj bo moral uskladiti zelo različna pričakovanja, zlasti manjših in novih strank, ki so pogosto tudi najbolj zahtevne.