Kdo bi obdavčil kriptovalute in kdo spreminjal davek na kapitalski dobiček?

Obdavčitev kriptovalut je razburjala. Ministrstvo za finance je predlagalo 25-odstotni davek na dobiček od kriptosredstev. Kot so pojasnili ob predstavitvi predloga, želijo z zakonom slediti urejanju tega področja na mednarodni ravni, ki stremi k večji regulaciji, transparentnosti in izmenjavi podatkov. Predlog zakona je sicer naletel na nekatere ostre odzive. Zato je poslanska skupina Svoboda tik pred odločanjem predlagala umik. Kaj pa pravijo zdaj? Kako vidijo obdavčitev kriptovalut po volitvah? In kaj o tem menijo ostale stranke, ki se potegujejo za vstop v parlament? 

Gibanje Svoboda na vprašanje, ali je za obdavčitev kriptovalut, odgovarja z da. Kot pravijo, je cilj zagotoviti večjo enakost pri davčni obravnavi dohodkov iz različnih finančnih naložb: "V preteklosti so bila kriptosredstva, zlasti za zavezance, ki so z njimi trgovali v manjšem obsegu, v primerjavi z drugimi oblikami naložb davčno ugodnejša. Z obdavčitvijo kriptovalut bi dobili bolj uravnotežen ter pravičen davčni sistem," so prepričani.

V Svobodi bodo v naslednjem mandatu prevetrili predlog zakona, ki je bil pripravljen s strani vlade, napovedujejo: "Prizadevali si bomo za vzpostavitev modela, ki bo davčno ugodneje obravnaval dolgoročne naložbe in vzpostavil obveznost priglasitve šele ob davčno relevantni odsvojitvi, ob tem pa preprečil retroaktivno obdavčitev dobičkov, nastalih pred uveljavitvijo zakona. V največji možni meri bomo sledili načelu zasebnosti imetnikov kriptovalut, z vidika poenostavitve vodenja evidenc na strani imetnikov in nadzornih organov pa ponovno preučili možnost vzpostavitve praga, do katerega obveznost poročanja ne bi nastopila."

V pripravo predloga bodo, kot pravijo vključili stroko in reprezentativne organizacije, s ciljem pripraviti konkurenčno zakonodajo v Evropi, ki bo ob spoštovanju evropskih pravil obravnavala področje obdavčitve kriptovalut na sodoben, inovativen način.

V SDS na vprašanje, ali so za obdavčitev kriptovalut, odgovarjajo: "Zavzemamo se za jasno ureditev področja kriptovalut, ki bo zagotavljala sledljivost, ustrezen nadzor nad transakcijami ter preprečevala pranje denarja, financiranje terorizma in druge zlorabe." Kot dodajajo, je ključen nadzor in transparentno okolje, ne pa uvajanje novih davčnih obremenitev.

V SD kriptovalute razumejo kot obliko kapitala (sredstev, premoženja). Zato menijo, da bi tudi obdavčitev morala slediti načelom, uveljavljenim pri drugih oblikah kapitala, t.j. po načelu obdavčitve realiziranih donosov. Morebitne izjeme od tega načela so mogoče zgolj zaradi posebnosti vrste premoženja ali jasno utemeljene z javnim interesom, menijo.

Kot trdijo, se v SD zavzemajo za evropsko primerljiv, pravičen in predvidljiv davčni sistem: "To velja tudi za kriptovalute. Nasprotujemo nadaljnjim hitrim in parcialnim rešitvam, saj te spodkopavajo tako politično zaupanje kot poslovno konkurenčnost. Za prenovo in potrebne prilagoditve davčnega sistema (ne le na področju kriptovalut) predlagamo razvojni in socialni dialog, ki bi omogočil desetletni socialni sporazum, z dogovorjenimi potrebnimi spremembami v celotnem davčno-poslovno-socialnem okolju."

Kot odgovarjajo v NSi, so za to, da se vprašanje obdavčitve kriptovalut uredi, ampak z nizkim davčnim bremenom in z malo birokracije. Trenutna neurejenost vprašanja obdavčitve pri nekaterih uporabnikih povzroča negotovosti glede nastanka obveznosti obdavčitve, zato je za predvidljivost dobro, da se področje uredi, menijo. 

Kot so spomnili, ima NSi že spisan predlog zakona. Zakon zasleduje načelo ugodne davčne stopnje ter hkrati preprečitev nastanka nesorazmernih administrativnih bremen. Če imetnik kriptosredstvo poseduje več kot 12 mesecev, bi bil ob unovčenju oproščen davka. Davek bi se plačal od vrednosti unovčenih kriptosredstev po stopnji 5 % od davčne osnove. Davčna osnova je seštevek vrednosti vseh unovčenj kriptosredstev v koledarskem letu (v denarju, stvareh, v storitvah itd.), ki jo je zavezanec prejel ob unovčenju. Od tega se odšteje znesek oprostitev v višini 10.000 evrov. To pomeni, da osebe z unovčenjem pod 10.000 evrov ne bi imele nobenih davčnih ali administrativnih obveznosti.

V Levici podpirajo obdavčitev kriptovalut. Kot pojasnujejo, imajo davki tudi usmerjevalno oz. alokacijsko funkcijo. Potrošnjo in človeško delo usmerjajo v zaželene dejavnosti (npr. olajšave za investicije) in ravnanja ter jih odvračajo od škodljivih (npr. trošarine = davki na nezaželeno potrošnjo).

Kriptovalute ne opravljajo nobene družbeno koristne funkcije, menijo v Levici: "Za njihov obstoj so potrebne ogromne količine energije in naravnih virov, hkrati pa ne služijo kot valuta. Valuta oz. denar mora opravljati tri funkcije: posredovati pri menjavi, meriti vrednost in hraniti vrednost v času. Kriptovalute opravljajo kvečjemu prvo funkcijo - a nič bolje od obstoječih valut. Kot merilec in hranilec vrednosti pa so zaradi nekontroliranih in izrazitih nihanj popolnoma neuporabne."

Davek torej za odvrnitev od energetsko potratnega ravnanja, ki ne opravlja nobene družbeno koristne funkcije, so sklenili in dodali: "Ker ni nobenega utemeljenega razloga, da bi bile davčno obravnavane drugače kot druga naložbena sredstva oz. finančne naložbe. Ker se z davkom od kriptovalut (ki zgolj zaradi slovenske obdavčitve ne bodo prenehale obstajati) lahko financiramo družbeno koristne dejavnosti in ravnanja. Ker gre za vrsto investicijskih sredstev (investment asset), katerih cilj je ustvariti kapitalski dobiček. Kapitalski dobiček na druge vrste investicijskih sredstev (vrednostni papirji, ETF-i, vzajemni skladi itd.) je že obdavčen. Ne vidimo razloga, zakaj bi za kriptovalute obstajala izjema."

Kakšno obdavčitev bi predlagali pod kakšnimi pogoji? Lanskoletni vladni predlog obdavčitve kriptovalut predstavlja soliden kompromis, menijo. Še boljša bi bila obdavčitev ustvarjenih kapitalskih dobičkov po progresivni lestvici, pravijo.

V stranki Prerod so odgovorili: "Smo za obdavčitev kriptovalut, saj gre za svojevrstno obliko kapitalskih dobičkov in bi jih temu ustrezno obdavčili, pod pogoji, ki veljajo za kapitalske dobičke".

"Podpiramo, naj bo to storjeno pametno. Rešitev vlade s 25-odstotno davčno stopnjo brez olajšav za dolgoročno umetništvo, je zgrešena in škodljiva, saj bo iz Slovenije pregnala kapital, talente in inovacije," menijo. 

Predlagajo uvedbo nizke pavšalne obdavčitve, ki bi se plačala le ob vnovčenju kriptosredstev: "Ta obdavčitev naj bo enostavna, brez obveznega beleženja vsake menjave med različnimi kriptovalutami, kar je za povprečnega uporabnika administrativni pekel. S tem bomo spodbudili ljudi, da svoje dobičke prijavijo in obdržijo v Sloveniji, namesto, da jih skrivajo, kar je za državo absolutno boljše."

V stranki Resnica ne podpirajo klasične obdavčitve kriptovalut za fizične osebe, ker, kot menijo, kripto sredstva v osnovi niso le špekulativni finančni instrument, temveč predstavljajo novo obliko hranilca vrednosti, tehnološko infrastrukturo in orodje finančne suverenosti posameznika. Ključni razlogi po njihovem mnenju so obdavčitev kapitala, ki je že bil obdavčen ob ustvarjanju dohodka, pomeni dvojno obdavčitev, prekomerna regulacija kapital seli v druge države, administrativni stroški nadzora pogosto presegajo dejanski davčni učinek, gre za sektor prihodnosti, ki ga mora država spodbujati in ne dušiti.

"Naš cilj je ustvariti okolje, v katerem bo Slovenija postala kripto in blockchain prijazna država, ne pa država davčnega eksperimentiranja," pravijo.

Kot pravijo, je obdavčitev po njihovem mnenju smiselna samo pri pravnih osebah v okviru davka na dobiček, pri opravljanju registrirane dejavnosti (trading kot business model) ter pri dejanski potrošnji, kjer že nastane DDV. Za fizične osebe: brez davka na dolgoročno imetništvo, brez davka na menjavo kripto–kripto, obdavčitev izključno pri pretvorbi v fiat za potrošnjo – in še to v minimalni, enotni in administrativno enostavni obliki, če bi bila sploh potrebna.

Pirati bi obdavčevali 'odvisno od posameznega tipa kriptovalute': "Gre za kompleksne finančne instrumente, ki zahtevajo specializirano obravnavo in kategorizacijo glede na njihovo variabilno naravo. Kriptovalute, ki so si zelo podobne z drugimi oblikami fizičnih investicij bi bilo smiselno obdavčiti po enakem modelu, medtem ko bi tiste, ki se ne obnašajo enako, oz. njihov namen ni investiranje, ne bi smeli tako obravnavati."

Bi stranke spreminjali ureditev davka na kapitalski dobiček? Kako in zakaj? Kapitalski dobiček je trenutno obdavčen po padajoči lestvici. V prvih 5 letih je ta 25 %. Po petih letih se zniža na 20 %, po desetih letih na 15 %, po 15 letih pa kapitalski dobiček ni več obdavčen. V letu 2025 je bila stopnja davka od dohodkov pravnih oseb (DDPO) povišana na 22 % (prej 19 %), kar velja za obdobje 2024–2028 na podlagi zakona o obnovi po poplavah.

Bi stranke uvedle spremembe?

V naslednjem mandatu bomo znižali obdavčitev kapitalskih dobičkov in ponovno vzpostavili prvotno ureditev, napovedujejo. V tem mandatu je bil davek namreč začasno zvišan kot eden izmed nujnih ukrepov za sanacijo največje naravne nesreče v zgodovini Slovenije. Šlo je za izreden in časovno omejen ukrep, ki je prispeval k hitrejši obnovi in stabilizaciji razmer.

Zavzemamo se za enotno in pregledno obdavčitev vseh oblik kapitalskega dobička, vključno z vrednostnimi papirji. Cilj je enaka obravnava za vse, večja predvidljivost in spodbujanje razvoja domačega kapitalskega trga.

Nekatere spremembe bi bile po našem mnenju potrebne, zlasti na področju olajšav in izjem. Vendar jih ne bi želeli uveljavljati na hitro, parcialno in brez dialoga. Spremembe bi torej morale biti del širšega dogovora o prilagoditvah davčnega sistema, pravijo.

Zato v svojem programu sicer izpostavljajo nekatere prilagoditve, vendar opozarjajo, da je njihova uvedba mogoča zgolj skozi dialog in usklajenost z drugimi načrtovanimi ukrepi. Nadaljnjim hitrim in parcialnim rešitvam Socialni demokrati nasprotujejo.

Kot odgovarjajo: "Za večjo konkurenčnost bi znižali stopnje davka ter skrajšali obdobje, po katerem je vlagatelj davka oproščen."

Levica na vprašanje, ali bi spreminjali ureditev davka na kapitalski dobiček, odgovarja: "Da: Trenutna ureditev davka na kapitalski dobiček v Sloveniji je unikum v Evropi in verjetno na svetu, saj je edini faktor, ki vpliva na različne stopnje obdavčitve, le obdobje lastništva in ne dosežen dobiček. Imamo padajoče stopnje davka, ki se vsakih pet let lastništva nižajo, in oprostitev davka po 15 letih lastništva."

To pomeni, da posameznik, ki ustvari večmilijonski dobiček s prodajo lastniškega deleža v podjetju, vrednostnih papirjev ali enot skladov, po 15 letih imetništva tega kapitala od dobička ne plača davka, menijo. Po drugi strani pa je posameznik, ki investira svoje prihranke in ustvari manjši dobiček, ob prodaji kapitala pred iztekom petih let obdavčen kar s 25-odstotno stopnjo; nekdo, ki ima samo dohodke od dela, pa s stopnjo 60 % (davki in prispevki).

Lahko sicer diferenciramo pogosto špekulativno trgovanje od dolgoročnejših naložb - tako da kapitalske dobičke, dosežene ob odsvojitvi, ki sledi pridobitvi prej kot v enem letu (torej manj kot eno leto lastništva naložbe), obdavčimo drugače, torej više, lahko tudi progresivno, ali pa jih celo vštejemo v osnovo za dohodnino in prispevke.

Obdavčitev kapitalskih dobičkov bi spremenili tako, da bi uvedli progresivno lestvico davčnih stopenj glede na dosežen dobiček v davčnem letu. Kdor ustvari manj, naj bo obdavčen z nižjo stopnjo, kdor pa obrača ogromne dobičke, pa naj bo obdavčen z višjo stopnjo. S tem se sledi logiki obdavčitve dohodkov iz dela s progresivno dohodninsko lestvico, pravijo v Levici.

Pri spremembi obdavčitve kapitalskih dobičkov bi tudi ločili kapitalske dobičke dosežene z (investicijsko) prodajo stanovanjskih nepremičnin, ki bi morali biti obdavčeni drugače in več kot dobički ustvarjeni z drugimi investicijskimi sredstvi. V času hude stanovanjske krize bi moral biti cilj preusmeriti kapital iz investicijskih nakupov stanovanjskih nepremičnin v investicije v realno gospodarstvo, vrednostne papirje, sklade itd.

Vsi dohodki, ne glede na to, ali so iz dela ali iz kapitala (sem poleg kapitalskih dobičkov sodijo še obresti, dividende in najemnine), naj štejejo v enotno osnovo za plačilo davkov in prispevkov. Na ta način bi močno razširili davčno osnovo, kar lahko omogoči tudi znižanje nominalnih stopenj davkov in prispevkov. To pomeni ukinitev cedularne obdavčitve dohodkov iz nedela (rent).

Pri kapitalskih dobičkih pravnih oseb je treba določiti višjo osnovo in jih vštevati v osnovo za davek na dohodek pravnih oseb.

Pri kapitalskih dobičkih je treba tudi omejiti obdobje in znesek za uveljavljanje davčnih izgub, še dodajajo.

Davek na kapitalski dobiček bomo znižali za 10 odstotkov, s trenutnih 25 na 15 odstotkov, napovedujejo. Saj previsoka obdavčitev kapitalskih dobičkov destimulira dolgoročno varčevanje in investiranje. Slovenija mora postati privlačnejša tako za domače, kot za tuje vlagatelje, dodajajo. 

Uvedli bi tudi degresivno lestvico obdavčitve za spodbujanje dolgoročnega lastništva, še posebej pri lastniški udeležbi zaposlenih; in to 15 odstotno do treh let imetništva, 10 odstotno do sedem let in 0 odstotno po desetih letih imetništva.

Davka na kapitalski dobiček ne bi urejali samostojno, lahko pa pride do sprememb v okviru prenove celotnega sistema davkov, kjer je cilj razbremenitev dela in srednjega razreda. Ohranili bi bonitete glede na obdobje imetništva vrednostnih papirjev.

Tudi v Resnici bi spreminjali ureditev davka na kapitalski dobiček: "Ciljamo na enostaven in pregleden sistem, nižje stopnje in spodbujanje dolgoročnega investiranja. Predlagamo postopno zniževanje stopnje glede na čas imetništva, popolno oprostitev za dolgoročne naložbe, enotno in nizko stopnja za kratkoročne dobičke ter odpravo administrativnih zapletov. Kapital mora ostati v Sloveniji in se reinvestirati v slovensko gospodarstvo."

Davek na kapitalski dobiček od dolgoročnih naložb bomo povečali z nič odstotkov na 10 odstotkov, pravijo Pirati. 

"Naš cilj je aktivirati kapital v depozitih in ustvariti okolje, kjer se prihranki varno in donosno prelijejo v razvoj domačih podjetij. V tem mandatu smo s sprejemom Strategije razvoja kapitalskega trga že postavili temelje. Država se bo premišljeno umikala iz nestrateških naložb preko javne prodaje delnic (IPO), s čimer bomo oživili Ljubljansko borzo in državljanom ponudili priložnost za udeležbo pri dobičku uspešnih podjetij," naštevajo.

Konkretni ukrepi: krepitev finančne pismenosti, uvedba individualnih naložbenih računov (INR): Nadaljevanje "ljudskih obveznic", državna spodbuda kapitalskemu trgu

Razvoj enotnega trga kapitala v EU v Svobodi odločno podpirajo, saj predstavlja veliko priložnost za Slovenijo: "Povezovanje evropskih kapitalskih trgov bo podjetjem omogočilo lažji dostop do virov financiranja, ki niso omejeni zgolj na bančna posojila, temveč vključujejo tudi širši krog vlagateljev iz celotne EU. To je še posebej pomembno za Slovenijo, kjer je kapitalski trg manj razvit in imajo podjetja pogosto omejene možnosti za financiranje rasti, razvoja in internacionalizacije."

Enotni trg kapitala lahko slovenskim podjetjem omogoči hitrejšo rast, več vlaganj v raziskave, razvoj in inovacije ter lažji prehod v gospodarstvo z višjo dodano vrednostjo. Hkrati pomeni tudi priložnost za slovenske varčevalce, da se njihovi prihranki varno in učinkovito vključijo v razvoj evropskega in domačega gospodarstva: Za Slovenijo je zato ključno, da aktivno podpira in soustvarja ta proces, saj bo močnejši evropski kapitalski trg prispeval k večji konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, več investicijam in dolgoročno višji gospodarski rasti.

Delovanje slovenskega kapitalskega trga bi vzpodbudili z olajšavami za naložbe v državne in podjetniške vrednostne papirje. Razvoj enotnega trga kapitala v EU vidijo kot pomembno priložnost za večjo dostopnost financiranja podjetij, likvidnejši trg in učinkovitejši pretok kapitala med državami članicami. Ob tem pa je ključno, da se ne poslabša konkurenčnost manjših držav in se hkrati krepi tudi razvoj slovenskega kapitalskega trga, pravijo.

V SD menijo, da je slovenski kapitalski trg plitek: Potrebne so dodatne regulatorne in spodbujevalne aktivnosti, da bomo - skupaj z evropskim prizadevanjem za poglabljanje evropskega kapitalskega trga - aktivirali prihranke v visoko produktivne naložbe. Socialni demokrati zagovarjajo koncept državljanskega in delavskega delničarstva, kjer preko javnih shem privarčevana sredstva državljani varno investirajo v naložbe na področju gospodarstva in podjetništva, v stanovanjsko gradnjo, v obnovljive vire energije in drugo energetsko infrastrukturo, na drugi strani pa država stimulira nagrajevanje zaposlenih z delnicami in deleži, kar prav tako poglablja kapitalski trg in soustvarja kulturo državljanskega in delavskega delničarstva.

Tudi enotni evropski trg kapitala je v oblikovanju in ima še velik neizkoriščen potencial. Unija kapitalskih trgov pa s sabo nosi tudi tveganja, predvsem v obliki nadaljnjega poglabljanja razlik med centrom' (kamor se kapital steka) in periferijo', ki ostaja osiromašena, opozarjajo. Za Socialne demokrate je pri tem pomembno predvsem, da se oblikuje sistem, ki bo omogočal varno sodelovanje tudi malim vlagateljem, ne zgolj velikim kapitalskim institucijam in korporacijam. Zato bo zelo pomembno tudi, kako bo Republika Slovenija zastopala svoje interese na evropski ravni, saj trenutno preveč nekritično prenaša kompleksne evropske predpise, ki za večino njenih akterjev žal niso relevantni, dodajajo.

Slovenski kapitalski trg bi krepili z bolj konkurenčno davčno obravnavo. Predpogoj za dolgoročno krepitev pa je vnos osnovnih finančnih znanj in veščin že v izobraževalne procese, menijo. "Zaradi prevelike birokratske obremenitve EU razvojno zaostaja za velikimi igralci, kot sta ZDA in Kitajska. Eden od razlogov je tudi slabše razvit trg kapitala v Evropi, kar krni dostop do denarnih sredstev in posledično tudi konkurenčnost. EU potrebuje manj birokratskih ovir ter okrepitev kulture investiranja," pa pravijo o enotnem trgu EU.

Kapitalski trg bi krepili z že omenjenimi spremembami obdavčitve kapitalskih dobičkov, ki bi spodbudile investicije v slovenske kot tuje vrednostne papirje, sklade itd. ter zavirale investicijske nakupe stanovanjskih nepremičnin.

Verjamejo tudi, da ima slovenski kapitalski trg težavo z zaupanjem: "Za tuje investitorje je pogosto nezanimiv zaradi majhnosti podjetij in anonimnosti. Domači investitorji raje investirajo v nepremičnine - kar je tudi možno usmerjati v drugo smer z davkom (spet v alokacijski/usmerjevalni, ne redistribucijski/prerazdeljevalni funkciji). Mali ("retail") investitorji pa so se prevečkrat opekli - od PIDov do NKBM itd. Zaupanje se gradi počasi. Ljudske obveznice so dober začetek."

Po eni strani bi razvoj enotnega trga kapitala v EU olajšal lastniško in dolžniško financiranje slovenskih podjetij, ki bi lahko izdajala delnice ter obveznice na tujih borzah, kar bi predstavljalo alternativo klasičnemu financiranju z bančnimi krediti. Po drugi strani pa ta pot ni brez nevarnosti, saj se preveliko zanašanje na finančne trge lahko tudi izkaže za tvegano, kar nas lahko naučijo pretekle krize in njihovo reševanje. Poleg tega obstaja nevarnost, da bi se ekonomske politike držav članic preveč fokusirale na finančne trge na račun domačih politik, menijo.

Slovenija je zaradi menjave generacij na pragu znatnega prenosa lastništva. Odpiranje poti tujemu kapitalu ter še nagrajevanje z zelo nizko oz. nično davčno stopnjo za kapitalske dobičke izpostavlja naše gospodarstvo, zlasti srednje velika in mala podjetja, tveganjem. Odsoten lastnik, ki ima zgolj 5-letno perspektivo maksimiranja kapitalskega dobička, se ni izkazal za dobrega lastnika, menijo.

Sicer bi pozdravili enotna pravila v EU, a se jim, glede na ideološki ustroj EU, poraja vprašanje, kakšna bi ta pravila bila.

Enotni trg kapitala na ravni EU je neizbežno dejstv, menijo. Kar je ključno je, da se Slovenija tej pobudi mora priključiti, saj bo to pomemben dejavnik nadaljnjega razvoja ne samo kapitalskega trga v Sloveniji, ampak celotnega slovenskega gospodarstva, pravijo.

"Demokrati želimo, da Slovenija postane regionalno središče za zagonska podjetja in sklade tveganega kapitala. Zato bomo uvedli davčne spodbude za vlagatelje v start-up podjetja. Ustanovili bomo "Vitko delniško družbo" (V. d. d.), namenjeno poenostavitvi ustanavljana in financiranja inovativnih podjetij. Aktivno pa bomo podpirali tudi vzpostavitev skladov tveganega kapitala. Želimo namreč, da ima Slovenija do leta 2034 vsaj dva lastna "samoroga" – torej dve podjetji z vrednostjo nad milijardo evrov." 

Enotni trg kapitala v EU vidijo kot izjemno priložnost, Slovenija namreč mora sodelovati pri ustvarjati močnega evropskega finančnega ekosistema in se glede tega povezovati s sosednjimi državami, menijo: "V našo državo moramo nujno privabili večje mednarodne investicije, da našim najboljšim podjetjem omogočimo lažji dostop do sredstev za globalno rast."

Kako konkretno bi krepili slovenski kapitalski trg? Z davčnimi spodbudami za domače vlagatelje, razbremenitvijo kapitalskih dobičkov pri dolgoročnih naložbah, kotacijo državnih in strateških podjetij na borzi, razvojem pokojninskih skladov kot institucionalnih vlagateljev, poenostavitvijo dostopa malim vlagateljem ter razvojem trga tveganega kapitala, naštevajo. Brez močnega domačega kapitalskega trga ni gospodarske suverenosti, menijo.

Enotni trg kapitala ima potencial večje dostopnosti do financiranja za podjetja, večje mobilnosti kapitala ter več investicij, a mora Slovenija zaščititi svoj strateški interes, preprečiti odliv kapitala iz periferije v finančna središča ter zagotoviti enake pogoje za male države. Podpirajo sodelovanje in ne centralizacije, ki bi dodatno oslabila nacionalne kapitalske trge, še pravijo.

Pirati bi slovenski kapitalski trg krepili predvsem s stabilizacijo davčnega okolja, ki je trenutno po njihovem mnenju preveč negotovo. Po začetnih spremembah davčne politike je ne bi spreminjali do konca mandata. EU pa mora spodbuditi razvoj lastnih digitalnih podjetij, ki lahko kapital iščejo na domačih borzah. Za to je potrebno zagotoviti primerno infrastrukturo in spodbude, dodajajo.