SLOVENIJA ODLOČA 2026

Greiner 'preveč agresiven'? Toda ali lahko Frangež obdrži prednost?

Maribor, 16. 11. 2026 10.24 pred 15 minutami 8 min branja 3

Objem Frangeža in Greinerja

Predvolilno vzdušje je v Mariboru napovedovalo več podpore napovedovali Boru Greinerju, toda prvi krog mariborskih županskih volitev je prinesel drugačen vrstni red. Matevž Frangež je prejel 28,17 odstotka glasov, Greiner 22,88 odstotka. Zakaj se pričakovanja niso uresničila? Strokovnjakinja za strateško komuniciranje Jelka Vrečko opozarja na Frangeževo široko podporo in razlike v načinu vodenja kampanj. A boj za Maribor se šele začenja. Skoraj 40 odstotkov glasov sta skupaj prejela izpadla kandidata Andrej Bauman in Katja Koren, nova sestava mestnega sveta pa kaže, da bo moral prihodnji župan za uresničevanje svojih načrtov sklepati široka politična zavezništva.

Maribor je v nedeljo dobil odgovor na vprašanje, kdo se bo potegoval za nasledstvo Saše Arsenoviča, ne pa še, kdo bo prihodnja štiri leta vodil mesto. V drugi krog sta se uvrstila Matevž Frangež, kandidat SD, Levice in Liste kolesarjev in pešcev, ter neodvisni kandidat Bor Greiner.

Po 99,95 odstotka preštetih glasovnic je Frangež prejel 28,17 odstotka glasov, Greiner 22,88 odstotka. Razlika med njima znaša 5,29 odstotne točke.

Takšen vrstni red je zanimiv predvsem zaradi pričakovanj pred volitvami. Greiner, dolgoletni radijski novinar in urednik Radia City, je vodil v več predvolilnih anketah časnika Večer. V politiko je vstopil kot novinec, kandidaturo vložil s podpisi volivcev in kampanjo začel pred tekmeci. Njegova prepoznavnost in dolgoletna prisotnost v mariborskem javnem prostoru sta bili pomembni izhodišči.

Matevž Frangež
Matevž Frangež
FOTO: Bobo

Zakaj je Frangež prehitel Greinerja?

Kulturologinja in strokovnjakinja za strateško komuniciranje Jelka Vrečko ocenjuje, da je bil rezultat glede na predvolilne raziskave nekoliko presenetljiv. Ob tem poudarja, da sta oba kandidata vodila dobro zastavljeni kampanji, vendar izpostavlja predvsem Frangeževo sposobnost povezovanja različnih podpornikov.

"Oba sta bila oba dobra, vseeno pa bi izpostavila Matevža Frangeža, ker je vendarle že ob začetku kampanje vzpostavil zelo široko množico podpornikov. Za njim so stali združeni na levi politični strani in pomemben del mestne politike, pa tudi prepoznavni obrazi iz drugih delov družbenega, kulturnega in drugega mestnega življenja," je za STA povedala Vrečko.

Frangež je v kampanjo vstopil s podporo treh političnih skupin, ki so oblikovale Zavezništvo za Novi Maribor in pripravile skupen razvojni program. Njegova kandidatura je tako že pred volitvami povezala del mestne politike, ki je sicer nastopal na različnih listah.

Greiner je po drugi strani gradil predvsem na osebni prepoznavnosti, neposrednem nagovarjanju volivcev in poudarjanju neodvisnosti od političnih ter kapitalskih interesov. Kot ocenjuje Vrečko, je vodil dolgo in neprekinjeno kampanjo, se srečeval s številnimi ljudmi, vendar način njegovega nastopanja očitno ni dosegel tolikšnega učinka, kot bi bilo mogoče sklepati iz predvolilnih pričakovanj.

"Morda je kdaj presenetil z načinom, ki je bil deloma agresiven, morda kdaj tudi ne ravno privlačen," je ocenila.

Vrečko je ob tem opozorila tudi na očitke o delnem populizmu, ki so spremljali Greinerjevo kampanjo. Po njeni oceni takšen pristop ni pritegnil toliko podpore, kot so nekateri pričakovali.

Razlika med kandidatoma je bila vidna tudi v njunih nastopih po prvem krogu. Frangež je poudarjal razvojne načrte in prihodnje vodenje mesta, Greiner pa je pozival k bolj strpni in vsebinski kampanji.

Frangež je po razglasitvi rezultatov dejal: "Pred nami sta še dva tedna, ko moramo prepričati vse, da je čas za novi Maribor, čas za mesto, nove razvojne ambicije, novo vključevanje, novo sodelovanje, nove prioritete in nove pristope. Verjamemo, da bo novi Maribor zmagal."

Greiner je medtem poudaril, da morajo biti v ospredju izvedljivi predlogi in finančne omejitve občine.

"Vsebina niso gradovi v oblakih, vsebina so eno realno diskutiranje o tem, kaj je mogoče in kaj ne pri zadolženem Mariboru, ki ga je sistem malo pozabil," je dejal.

Andrej Bauman
Andrej Bauman
FOTO: Bobo

Bauman in Korenova skupaj s skoraj 40 odstotki glasov

Čeprav sta se v drugi krog uvrstila Frangež in Greiner, bo za nadaljevanje volilne tekme pomembno tudi, kako se bodo opredelili podporniki preostalih kandidatov.

Tretjeuvrščeni Andrej Bauman, ki ga je podprl dosedanji župan Saša Arsenovič, je prejel 20,94 odstotka glasov. Nekdanja smučarka Katja Koren, skupna kandidatka Demokratov, SDS, NSi in Fokusa, pa 18,99 odstotka.

Vrečko ocenjuje, da Baumanovi kandidaturi morda ni koristila povezava z odhajajočim županom. Kot možna razloga za njegov rezultat navaja tudi manjšo prepoznavnost in razmeroma pozen začetek kampanje. Po drugi strani pa poudarja, da je Bauman na soočenjih nastopal suvereno, vsebinsko močno in komunikacijsko jasno.

Četrto mesto Katje Koren je ni presenetilo. Ocenjuje, da Maribor tradicionalno ni mesto, kjer bi desnosredinske politične možnosti dobivale večinsko podporo, ob tem pa opozarja, da je bila Korenova v posameznih nastopih premalo jasna oziroma konkretna.

"Ne bi rekla, da se je ravno slabo odrezala, ker tudi znotraj njenih podpornikov bi se dalo govoriti, kako močna je ta podpora dejansko bila. Je pa bila morda kandidatka na trenutke morda premalo jasna ali konkretna," je dejala Vrečko.

Za zdaj ni znano, ali bosta Bauman in Korenova v drugem krogu podprla katerega od finalistov. Prav tako se o morebitnih zavezništvih še nista želela izrekati Frangež in Greiner.

"Verjetno bo veliko odvisno tudi od tega, kdo od ostalih kandidatov in strank bo stopil komu naproti in kako bodo ljudje zaznali, v kakšno smer bo s tovrstno podporo šla mestna politika," opozarja Vrečko.

Volilna udeležba: na volišča prišla manj kot polovica Mariborčanov

Pomemben podatek prvega kroga je tudi volilna udeležba. V Mariboru je glasovalo 45,12 odstotka volilnih upravičencev, kar je precej manj od 53,96-odstotne udeležbe na državni ravni.

Med dvanajstimi mestnimi občinami je imel Maribor drugo najnižjo udeležbo, za Novo Gorico, kjer je glasovalo 44,01 odstotka volivcev.

To pomeni, da več kot polovica mariborskih volilnih upravičencev v prvem krogu ni glasovala. Za drugi krog zato ne bo pomembno le prepričevanje volivcev izpadlih kandidatov, temveč tudi vprašanje, ali lahko finalista na volišča pritegneta ljudi, ki so tokrat ostali doma.

Novembrska anketa Mediane za Večer je v hipotetičnem drugem krogu Greinerju izmerila 48,6-odstotno, Frangežu pa 35,9-odstotno podporo. Toda ista raziskava je Greinerju napovedovala tudi prvo mesto v prvem krogu, ki ga nazadnje ni osvojil. Zato anketnega razmerja ni mogoče preprosto prenesti na glasovanje 29. novembra. Frangež je s povezovanjem treh političnih skupin že v prvem krogu oblikoval široko podporo, vendar ni dokazov, da je s tem dosegel zgornjo mejo svojega volilnega potenciala. Prav tako ni mogoče predpostaviti, da bodo volivci izpadlih kandidatov samodejno podprli Greinerja. 

Katja Koren
Katja Koren
FOTO: Aljoša Kravanja

Mestni svet: Arsenovičeva lista odhaja, Baumanova in Greinerjeva med najmočnejšimi

Volitve so precej spremenile tudi sestavo mariborskega mestnega sveta. Dosedanji župan Saša Arsenovič je imel s svojo listo 13 svetnikov, Gibanje Svoboda pa deset. Obe skupini sta lani sklenili koalicijski sporazum. Po novem Arsenovičeve liste v mestnem svetu ne bo več, Gibanje Svoboda pa je izgubilo polovico mandatov in jih bo imelo pet.

Največja svetniška skupina ostaja SDS z devetimi mandati. Listi Bora Greinerja in Andreja Baumana sta osvojili po sedem mandatov, SD šest, Levica in Lista kolesarjev in pešcev pa po tri.

Posebej zanimiv je Baumanov rezultat. Čeprav se ni uvrstil v drugi krog županskih volitev, je njegova lista dobila sedem svetnikov, med katerimi so tudi nekateri dosedanji Arsenovičevi svetniki. Tako bo del dosedanje mestne politične strukture ostal vpliven tudi po županovem odhodu.

Frangeževe tri podporne liste so skupaj osvojile 12 mandatov. To je precej več, kot so jih imele doslej: SD je pridobila štiri mandate, Levica dva, Lista kolesarjev in pešcev pa enega.

Za večino v 45-članskem mestnem svetu je potrebnih 23 glasov. Nobeden od kandidatov, ki sta se uvrstila v drugi krog, nima zagotovljene takšne podpore.

Če zmaga Frangež, bi lahko izhajal iz povezave SD, Levice in Liste kolesarjev in pešcev, ki imajo skupaj 12 mandatov. Za večino bi potreboval še 11 svetnikov. S podporo Gibanja Svoboda bi prišel do 17 glasov, s pridružitvijo sedmih svetnikov Baumanove liste pa do 24. Takšna povezava bi imela večino, vendar gre za matematično možnost, ne za že dogovorjeno koalicijo.

Če zmaga Greiner, bi imel njegova lista sedem svetnikov, za večino pa bi potreboval še 16 glasov. S podporo devetih svetnikov SDS bi imel 16 mandatov, s pridružitvijo sedmih svetnikov Baumanove liste pa natanko 23.

Tudi ta kombinacija je zgolj matematična. Za zdaj ni znano, ali bi bili ti skupini pripravljeni sodelovati z Greinerjem oziroma pod kakšnimi pogoji.

Baumanova lista bi tako lahko sodelovala pri oblikovanju večine v različnih političnih kombinacijah. 

Pomembno je tudi, da župan za opravljanje funkcije ne potrebuje stalne koalicijske večine, vendar mestni svet sprejema proračun, prostorske akte in druge ključne odločitve. Brez zadostne podpore svetnikov bi bilo zato uresničevanje županskih načrtov zahtevnejše.

Matjaž RAkovec je izpadel iz tekme v Kranju.
Matjaž RAkovec je izpadel iz tekme v Kranju.
FOTO: Luka Kotnik

Kranj: aktualni župan izpadel, izid drugega kroga odprt

Maribor pa ni edina mestna občina, kjer bodo volivci znova odšli na volišča čez slaba dva tedna. Tako bo ta čas v prestolnici minil v znamenju Zorana Jankovića in Luke Mesca, ki bosta skušala prepričati čim več volivcev.

Pa tudi v Kranju, kjer je prvi krog prinesel enega večjih presenečenj. Aktualni župan Matjaž Rakovec je zasedel šele tretje mesto, zato se bosta v drugem krogu pomerila Janez Černe in Irena Dolenc.

Odgovorni urednik Gorenjskega glasa Simon Šubic ocenjuje, da je na razplet lahko vplivalo več dejavnikov, med njimi tudi dogajanje v predvolilni kampanji.

"Rezultat je bil do neke mere presenetljiv. Če bi me vprašali pred enim mesecem, bi si upal trditi, da se bosta v drugi krog uvrstila Černe in Rakovec. Očitno pa je po aferi okoli zemljišča za pravoslavno cerkev prišlo do preobrata v volji volivcev," je dejal.

Po njegovi oceni so lahko vplivali tudi očitki o učinkovitosti občinskega vodstva in izbiri razvojnih projektov. Ob tem dopušča možnost, da sta Rakovec in njegova ekipa pri določanju prednostnih projektov naredila kakšno napako.

Pri Ireni Dolenc, kandidatki NSi s podporo SLS in Fokusa, je izpostavil umirjeno kampanjo in dolgoletne izkušnje v lokalni politiki.

Černe, nekdanji član SD, kandidira s podpisi volivcev in v kampanji poudarja preglednost občinskega delovanja ter jasne cilje in roke za izvedbo projektov.

Šubic opozarja, da je izid težko napovedati.

"Običajno v Kranju zmagajo levosredinski kandidati, kar je Černe kot nekdanji član SD. Dolenc prihaja iz desne stranke, ampak njeno razmišljanje in delovanje sta bolj široka, zato bi lahko dobila tudi nekatere glasove iz leve sredine," je ocenil.

Po njegovem mnenju bi lahko na razplet vplivalo tudi, ali bo Rakovec v drugem krogu katerega od kandidatov javno podprl.

Kranj ima sicer zanimivo politično posebnost: doslej še noben izvoljeni župan mesta ni vodil tri mandate.

Nuška Gajšek
Nuška Gajšek
FOTO: Svet

Drugi krog tudi v Kopru, Novi Gorici in na Ptuju

V Kopru se bosta 29. novembra pomerila aktualni župan Aleš Bržan in Nik Popovič, sin nekdanjega koprskega župana Borisa Popoviča. Bržan je v prvem krogu prejel približno 47 odstotkov glasov, Popovič pa nekaj več kot 31 odstotkov.

V Novi Gorici bosta tekmeca aktualni župan Samo Turel, ki je v prvem krogu prejel približno 33 odstotkov glasov, in Bogdan Česnik z nekaj več kot 24 odstotki.

Na Ptuju se bosta pomerila aktualna županja Nuška Gajšek in Janko Širec. Gajšek je prejela 44,88 odstotka glasov, Širec pa 24,54 odstotka. Širec se je v drugi krog uvrstil z le nekaj deset glasovi prednosti pred tretjeuvrščenim Andrejem Čušem.

Izberite 24ur.com za svoj prednostni vir na Google.

V drugi krog s šestimi glasovi razlike, drugod za zmago dovolj 121 glasov

Zakaj je padel kranjski župan? Glavni razlogi za presenetljivi razplet

  • slika
  • slika 1
  • slika 2
  • slika 3
  • slika 4
  • slika 5
  • slika 6
  • slika 7
  • slika 8
  • slika 9
  • slika 10
  • slika 11
  • slika 12
  • slika 13
  • slika 14
  • slika 15
  • slika16
  • slika 17
  • slika 18
  • slika 19
KOMENTARJI3

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

kuopio
16. 11. 2026 11.11
Greiner 'preveč agresiven'? Toda ali lahko Frangež obdrži prednost? čemu tako naslov, zveni, kot da hočete očrniti enega od kandidatov.
jank
16. 11. 2026 11.11
Še kako prav je, da so volivci kaznovali mešetarja Rakoveca in Stevanovića.
Smuuki
16. 11. 2026 11.03
Se bojim da bo sd tudi v mariboru ponovila zgodbo kranja. To jim sledi. 85 let uničevanja slovenije bo enkrat primerno nagrajeno
ISSN 1581‑3711 © 2025
24ur.com, Vse pravice pridržane
Verzija: 2083