Hrbtenica vsega, pravijo

V centru Kranja je bilo v ponedeljek popoldne živahno. Naš modri avtobus se je namreč utaboril na Slovenskem trgu, kjer je POP TV pripravil spremljevalni program pred večernim soočenjem prvakov političnih strank, še enim v nizu oddaj Slovenija odloča 2026. Odpeljal je že v Koper, Novo mesto, prihodnji teden ga čaka še pot v Maribor.

Iz zvočnikov je odmevala glasba, dišalo je po kavi in smetanovi omaki za torteline, voditeljica Nuša Lesar je nasmejana skušala zadeti luknjo pri igri Štrbunk.

Naš hišni dežurni šaljivec Aleksander Pozvek kramlja z mimoidočimi, ki se ustavljajo in opazujejo dogajanje. Nekatere je pritegnilo starinsko ohišje za fotoaparat s šaljivimi rekviziti, drugi so se prišli posladkat, tretji pa so uživali, ko so tudi v živo videli ljudi, ki jih leta in leta spremljajo na televizijskih ekranih.

"Morda bom zdaj zvenel kot kakšen politik, ampak zelo pomembno je, da ljudem stisneš roko, jim pogledaš v oči, dobiš povratno informacijo. Ko mi govorimo v kamero, povemo, in potem je tišina. Ne veš, ne dobiš odziva, tukaj ga pa dobiš. Tukaj ti povedo, kaj jim je všeč, kaj jim ni všeč. Prej mi je ena gospa rekla, 'pa saj ste kar dobro videti tudi v živo'. Danes bom mirno spal, kajti Tilnu Lotriču je pa ista gospa rekla, da se je zredil," razlaga Pozvek in mimogrede v svojem slogu zbode še kolega radijca.

"Ljudi zanima, kaj mi delamo, kako razmišljamo, kako je videti televizija od zadaj. Zanimalo pa jih je tudi, ali so politiki že v Kranju, bodo prišli tudi sem na trg. Akcija z zastavljanjem vprašanj se mi zdi odlična, ljudje se odzivajo na to," poudarja naš novinar.

Na vsakem dogodku pred soočenjem je namreč postavljena tudi stojnica, na kateri lahko vsakdo odda vprašanje za politike ves čas predvolilne kampanje, ki jih v uredništvih oddaj nato lahko pregledajo med pripravami na soočenja. Mlađo in Marijo so skrbele pokojnine, Đoka pa višina socialne pomoči za tiste, ki so sposobni za delo. Irena in Alojz bi politike vprašala, kdaj bodo nehali z lažnimi obljubami, Suzano in Andreja razburja neurejena infrastruktura. Matjaža in Ireno skrbi razprodaja državnega premoženja, še tistega, kar je ostalo, pravita. Različni ljudje, različne težave.

Da je bil pilotni projekt naše televizije, volilni avtobus, ki odpelje med ljudi, prava odločitev, je prepričan urednik informativnega programa Damjan Košec: "Kot prva stvar je dobro, da smo se premaknili iz Ljubljane. Kot drugo, je dobro, da potujemo z avtobusom, da nas ljudje opazijo, se podružijo z nami, nam dajo kakšna vprašanja, predloge," meni, da bomo tako prakso nadaljevali tudi v prihodnosti, tudi na naslednjih volitvah. "Da pridemo v stik z ljudmi, še posebej tam, kjer nimamo svojih dopisnikov in ljudje na teh srečanjih se lahko direktno obrnejo na nas, z idejami, predlogi," pojasnjuje.

Za ljudi pa je to tudi most med njimi in politiko: "Mi smo tisti medij, dobesedno z malo in veliko začetnico, ki smo prinašalci dobrih in slabih novic za ljudi. Bodisi političnih, gospodarskih ali kakšnih drugih. Smo vmesni člen med malim človekom in politikom. In to je dejansko naša vloga, da v oddajah ljudem pojasnimo na logičen način, da jim približamo to, kar sprejemajo naši odločevalci v parlamentu. Kar zadeva vsakega človeka v vsakdanjem življenju, in to na domač način, ki ga ljudje tudi razumejo," razlaga.

Rdeča nit tokratnega soočenja pa je bila gospodarstvo. Voditelja Uroša Slaka je namreč zanimalo, kako bomo živeli naslednja štiri leta, zato je o tem tekla beseda tudi pred oddajo.

"Imam prijatelja, ki je doživel nesrečo, skočil je v morje in si preščipnil živce. Noge mu ne delujejo, na rokah ne more premikati prstov. To preobremenjenost gospodarstva zelo povezujem s tem, da če bo enkrat samo odrezalo te živce, bo počepnilo vse skupaj. Zato se mi zdi, da bo gospodarstvu, v katerem delam tudi sam, treba dati veliko poudarka," je že omenjeni Nejc, ki zaključuje magisterij ekonomije in ga skrbi tudi beg možganov v tujino, pojasnjeval, kako gospodarstvo doživlja kot hrbtenico vsega.

"Če se gospodarstvo razvija, raste, je del nekega večjega ekosistema, evropskega, je to tudi gonilna sila za državo. Prihaja več davkov, lahko se vlaga naprej v razvoj in v ostale stvari, kot so zdravstvo, šolstvo," se je strinjal tudi Robert Kuzmič, glavni direktor kranjskega Kontrona, nekdanjega Iskratela. Njihovi proizvodni prostori so se v ponedeljek zvečer namreč za nekaj ur spremenili v kuliso za naš predvolilni studio na terenu.

Gre za podjetje, ki bo letos praznovalo 80. obletnico delovanja. Ustanovljeno je bilo po vojni, sedež je bil nato v 60. letih prenesen na lokacijo, kjer je skupaj s proizvodnjo - tako za lastne izdelke kot za proizvodne storitve za druga podjetja - še danes. Podjetje se je ves čas ukvarjalo s polprevodniki, elektronskimi vezji, vse pa je bilo posvečeno telefoniji. Telefonom, centralam, kasneje digitalnim centralam. Danes so specializirani za sodobne IKT-tehnologije za telefone, telekomunikacije in industrijo.

Čeprav tudi Slovenija predstavlja pomemben trg, je podjetje naravnano izvozno. V času sodelovanja s Siemensom so bili v ospredju sovjetski trgi in jadranska regija, pred petimi leti jih je prevzel avstrijski Kontron, ki kotira na frankfurtski borzi. V preteklosti so Rusija, Ukrajina in Kazahstan predstavljali 40 do 50 odstotkov obsega poslovanja, kar je bilo po besedah Kuzmiča izredno težko nadomestiti. Zaradi rusko-ukrajinske krize so se morali v zadnjih letih preusmeriti na druge trge, ker je krovno podjetje zelo močno v zahodni in osrednji Evropi, pa tudi v ZDA in Veliki Britaniji, jim je po besedah direktorja to tudi uspelo, pokrivajo tudi določene azijske trge.

Na lokaciji v Kranju skupaj s sestrskim podjetjem Kontron SI zaposlujejo dobrih 600 ljudi, celotna skupina pa šteje več kot 1000 zaposlenih. Razvojne centre in hčerinska podjetja imajo namreč tudi v Makedoniji, Kazahstanu, Uzbekistanu in BiH.

Kot gospodarstvenik Kuzmič predvsem apelira na to, da se določene stvari v gospodarstvu spremenijo: "Da bo ta politika razvojno naravnana, inovacijsko naravnana, da bomo res konkurenčni, da se bodo v prvi vrsti znala povezovati slovenska podjetja med sabo in v drugi vrsti evropska podjetja med sabo. Znanje in tehnologija nam uhajajo iz Evrope, vidimo, kako se dviga azijski trg, predvsem kitajski, po drugi strani pa ameriške multinacionalke prevzemajo in prodirajo v Evropo. Naše tehnologije in patenti počasi izginjajo," opozarja.

Dodaja, da je država precej zbirokratizirana, kot tudi celotna Evropa. Želel bi si več fleksibilnosti in manjše obremenitve za podjetja, izpostavlja tudi spremembo davčne politike: "Da se bo našlo neko ravnovesje med tem, da se na račun znižanja davčnih obremenitev povečajo plače delavcem, podjetja pa ohranjajo svojo profitabilnost oziroma pač neko organsko rast." Hkratna naravnanost v smeri generiranja večje dodane vrednosti bi po njegovem mnenju olajšala težave glede minimalne plače, izplačila božičnic, nagrad za uspešnost. "Prepričan sem, da so podjetja, ki dobro poslujejo, že tudi v preteklosti izplačevala nagrade, kot smo jih tudi mi," dodaja.

Po njegovem mnenju je treba pogledati težave in izzive tako s.p.-jev kot majhnih in srednjih podjetij ter prisluhniti večjim slovenskim podjetjem, ki so paradni konji gospodarstva, nato pa definirati državno pozicioniranje in državno strategijo na področju gospodarstva, tehnologij, storitev. Določiti, kje bodo tiste niše, ki jih Slovenija pokriva, kjer smo res dobri. Dolgoletni predsednik Nogometnega kluba (NK) Mura potegne vzporednice tudi s športom. Prepričan je, da je lahko Evropa konkurenčna skupaj kot celota.