'Za ene smo murgelski podtaknjenec ali zlati prinašalec, za druge satelit'

Ne, hočem povedati, da četudi si serijski luzer, še ne pomeni, da moraš obupati, ampak da se je treba boriti naprej. Mislim, da imamo Slovenci en velik problem, da se prehitro ali pa zaradi strahu pred neuspehom potem ne lotimo večjih projektov, ki edini lahko prinesejo nek rezultat. Zato pravim, da te ob neuspehu, še posebej v politiki, zgodba ne sme podreti, ampak ti mora dati zagon za naslednji projekt. Jaz lahko rečem, da sem praktično iz vsake od teh tekem, ki je sicer nisem zmagal, izšel kot nekdo, ki ni pustil občutka poraženca ali pa totalnega poraženca. In na ta način je v bistvu to v politiki kar velika umetnost. Spomnim se, ko sem po županskih volitvah, po koncu kampanje, dobil klic avstrijskega veleposlaništva, kjer se je veleposlanica želela dobiti z mano. Rekla je, da želi spoznati nekoga, ki je v Ljubljani, ki je močno levosredinsko orientirana, dobil 30 odstotkov in je hkrati izgubil, pa ni dajal občutka nekoga, ki bi bil politični poraženec. Se mi zdi, da je to v politiki en tak primer, kjer lahko tudi neuspešno politično kampanjo na koncu spremeniš v uspešno in ta na državnozborskih volitvah leta 2026 bo uspešna.

Zato, ker bomo zmagovalci.

V vsakem primeru. Demokrati smo zmagovalci že zato, ker smo v tem konceptu politične črnobelosti, tega dualizma samo dveh možnosti, pripeljali diskurz o tem, da obstaja izbira. Na koncu koncev se praktično vsak dan povprečna volivka oziroma volivec sooča s tem, da jim razni razlagalci javnih mnenj ali pa analitiki govorijo, da imajo možnost izbrati samo dve stranki. To je nekaj, kar ukaluplja upanje volilnega telesa, da se da kaj spremeniti, ker sta oba koncepta že preizkušena in oba sta se izkazala za neuspešna za Slovenijo. Povečuje se delitev, povečuje se delitev in razvojni zaostanek Slovenije s sosednjimi državami ali pa z državami zmagovalkami.

Ne drži, da sem bil zadovoljen. A mislite, da se odločiš za prestop ali pa za svojo politično pot hipno, v enem trenutku? To je odločitev, ki zori dlje časa, in jaz sem naredil to odločitev, za razliko od mnogih drugih, ki recimo vztrajajo naprej v tej ali oni opciji, v tem ali drugem konceptu, četudi so nezadovoljni. Imamo tudi primere političnih strank, ki so strašno nezadovoljne v tej ali oni koaliciji, pa vsakič znova na vsakih volitvah še vedno delajo zato, da bi šli naprej v tej koaliciji. Demokrati na to gledamo drugače. Demokrati pravimo, da je treba narediti en prelom v miselnosti, pa tudi v politiki, in da mora priti do menjave generacij z nekim širšim pogledom. Zato govorimo o politični širini, zato govorimo, da obstaja izbira. In na koncu koncev, zato sem se jaz tudi odločil za samostojno pot. In veseli me, da sem na tej poti srečal veliko zelo kakovostnih, zelo sposobnih in strokovnih posameznikov, ki razmišljajo na podoben način.

Konkreten prelom s tistim trenutkom je bila neustrezna reakcija po tisti aferi o 'tretju jajc' pri gospodu Vizjaku. Tisto je bilo večplastno. Težko je bilo spremljati kot nekdo, ki je preiskoval bančni kriminal, na koncu koncev tudi zasliševal Bojana Petana, gledal posle in slabe kredite, ki so iz tega naslova nastali. Potem pa slišiš, da se je nekdo čisto prijateljsko pogovarjal za mizo, kako malce zaobiti nek sistem. Pa podjetniški model, ki je kar nekaj slabih kreditov pripeljal v slovenski bančni sistem. Potem pa mi je še reakcija na podlagi tega dala misliti, da v bistvu politična kultura, ki z vsako novo vlado prinaša mogoče še en dodaten korak ali pa padec navzdol, pelje kot 'looping' do zelo slabega konca. In v eni fazi se moraš kot aktivni politik odločiti, po kateri smeri boš šel. Jaz sem se sam pri sebi takrat odločil. Zame je bila edina možnost, da preizkusim, če v slovenskem političnem prostoru sploh obstaja neka možnost za drugačno pot, predsedniška kampanja. In takrat sem se potem odločil, da grem v predsedniško kampanjo. Takrat sem potem tudi šel s polnim angažmajem v del ali pa model politike, ki ga zagovarjam. Če bi takrat dobil 200.000 glasov vsega skupaj, tega poskusa ne bi bilo več. Ker sem dobil 414 tisoč glasov, sem skoraj uspel. Izgubil sem tako, da nisem bil veliki poraženec.

Ja, je. Že nekaj časa je ta prehod potekal. Jaz sem bil vedno del tega zmernega krila, če lahko tako rečem. To sem vedno zagovarjal. Sem zmeren politik in to ostajam in bom ostal, ne glede na politična dogajanja.

Začelo se je s to vnetljivo politično retoriko, kjer se v bistvu v neki fazi nehaš truditi za širše soglasje. Mislim, da je bilo tisto partnerstvo za razvoj v prvi vladi prava poteza, ki je pokazala to širino. Takrat je bila tudi edina stranka na levi, ki se je odzvala, SD gospoda Pahorja, ki je vstopila v to partnerstvo. In to je bila ena taka dobra osnova za mogoče drugačno paradigmo v slovenski politiki. Od tedaj naprej je šlo pa samo še v čim večjo blokovsko delitev. Pa tukaj ne smemo iskati krivde samo pri SDS. Podobno je bilo tudi na levi, kjer je bila retorika tako zaostrena, da je bila neprebavljiva. In v tej politiki, ko skačemo iz ene ostrine v drugo ostrino, ta oscilacija vedno potem skače v večje ekstreme in v eni fazi potem rečeš ne. A boš tukaj nadaljeval ali boš pa potegnil ročno zavoro pa se bodisi umaknil, bodisi temu prilagodil ali pa šel po svoje. Jaz sem se odločil, da grem po svoje.

Nisva v odnosu. Jaz občasno dobim kakšno porcijo virtualne prijaznosti prek družbenih omrežij, ampak nimava pa nobenega stika.

Jaz mislim, da je bilo to na posvetu stranke januarja ali februarja 2024.

Ne.

Ne.

Jaz zadnje pogodbe nisem podpisal, sem zavrnil podpis.

Ne, saj je bil to isti dokument, isti dokument do konca mandata pred volitvami. Kaj se je v vmesnem času zgodilo? Treba je vedeti, da ima stranka SDS za vsakega, ki kandidira, to kot pogoj, da kandidira. Tako da vprašanje ustavnosti je tu na strani tistega, ki predlaga, da to podpiše. Če tega ne podpiše, ne more kandidirati.

V pravu poznamo tudi načelo novih okoliščin. Če boste dobro razbrali, je stranka SDS, zdaj se ne bom spomnil, v katerem mandatu, mislim, da je bil to Cerarjev mandat, dva poslanca tožila na sodišču zaradi ravno te pogodbe. Kaj se je zgodilo? Vrhovno sodišče je, mislim, da leta 2021, odločilo, da je podpis takšne pogodbe in ponujanje takšne pogodbe v nasprotju oziroma prekomeren poseg v ustavno zagotovljeno pravico poslanca, da predstavlja ljudstvo, ker je izvoljen kot nekdo, ki po ustavi ni zavezan nikomur. Jaz sem za to odločbo vrhovnega sodišča izvedel po letu 2022. Enkrat, ko sem se z gospodom Čušem pogovarjal, mi je povedal, da je vrhovno sodišče to odločilo. In ko enkrat izveš za to, mislim, da je nepravilno ali pa nemogoče, da podpišeš tako zavezo. Pred tem pa nisem vedel, čeprav je sodišče že odločilo to leta 2021. In če je sodišče tako odločilo, bi se v bistvu stranka, ki daje to pogodbo v podpis, morala držati odločitve sodišča, pa se očitno ni in je svojim kandidatom še naprej dajala to izjavo v podpis.

Ne, saj nisem imel nobene možnosti vplivanja glede tega.

Saj do takrat nisem vedel za odločitev sodišča. A je bila objavljena kje na spletni strani?

Skratka, moja teza ali pa odločitev je bila, če kandidiraš, moraš to podpisati, ali pa ne podpišeš in ne kandidiraš.

Mislim, neprijetno se počutiš, če moraš kaj takega podpisati. Saj to je čisto človeško in logično. Mi v Demokratih ne dajemo take pogodbe v podpis, tudi če bi nastali pred odločitvijo vrhovnega sodišča. Na koncu koncev je to v prvi meri izraz nezaupanja do tistih, ki vas predstavljajo. Če se na poti razidete, saj v življenju se marsikdo tudi loči, gre po svoji poti, je bilo očitno nekaj narobe v odnosu. Kar pomeni, da če ti nekoga omejiš, administrativno omejiš tudi izbiro, jaz pa sem bolj pristaš nekega širokega razmišljanja.

Jaz druge izjave nisem podpisal.

Mislim, tisti, ki ne bo volil Demokratov, ki ne bo izbral te izbire nekega tretjega političnega bloka zaradi te izjave, je tako ali tako že izbral. Je predstavnik tega tabora, ki ne bo spreminjal stališča, ne glede na to. Jaz pa pravim, da sta pomembna program in način političnega dela ter ta sprememba, ki jo prinašamo v politični prostor. Poglejte, drugače si težko predstavljam, da lahko stranka deluje, medtem ko poslanec sodeluje v državnem zboru. Zdaj se pa vi odločite. Imate raje torej zacementirano stanje, kakršno je? Ali imate vseeno raje, da obstaja izbira? Demokrati smo tu tisti, ki ponujamo to izbiro.

Daleč od tega. Ne vem, če imate res občutek, da sem izbral politično udobje.

Politično udobje bi bilo ostati v tisti stranki, ki ti zagotavlja varnost, ustrezno medijsko podporo vsaj dela medijev, ki ti zagotavlja tudi politično kariero še za naprej. Jaz pa sem šel na pot, ki je polna pasti. Lahko pa grem na to pot samo kot poslanec. Še enkrat, razumem, da kdo zameri. Razumem, da kdo zato ne želi več videti Demokratov, ampak sprejemam to in tistemu bomo dokazali v naslednjem mandatu, ko bomo vodili vlado, da je v bistvu bil ta korak, za katerega sem se odločil, pravilen, in bo morda tudi kasneje razumel, zakaj sem se odločil za to pot.

Ne, nobeden ne bo podpisal te pogodbe. Če bom razočaral poslance kot predsednik te stranke, da bodo odšli drugam, bom to razumel kot nezaupnico svojemu delu, ne pa kot nekaj, kar bom z verigo priklenil zato, da bom do popolnosti sledil temu, kar sam pravim. Jaz sem samo človek in sem tudi zmotljiv in imam rad ljudi, ki so kritični okoli mene, da mi povedo, kdaj sem se zmotil ali kje sem narobe morda zavil, zato tudi, da se lahko potem spravim v pravo smer. In slabo je, če se v neki organizaciji uniformira samo eno sporočilo, ker potem organizacija postane samozadostna, začne živeti v nekem mehurčku in ni več odzivna na nove izzive, ki jih srečujemo v okolju.

Jaz sem se začutil na koncu neke poti, zato sem šel po svoje. Velika večina ali pa skoraj vsi so ostali v stranki SDS, zato verjetno tega mnenja ne delijo in jim je treba dati prav in jih spoštovati.

Na podlagi mojih občutkov, na podlagi tega, kar srečujemo na terenu. Na podlagi tega, kar dejansko kažejo tudi trendi, in ti so vsi v zelenem.

Kampanja se šele začenja.

Da.

Mislim, to ni moja naloga. Če nismo mi tisti, ki prvi sestavljamo vlado, je naša želja, da se vzpostavi velika, široka koalicija. Skratka, nismo del dogovora, če nekdo drug sestavlja, naša želja je, da se sestavi široka koalicija, ker so pred nami takšni izzivi, da potrebujejo sodelovanje onkraj političnega pola in delitve. Zdravstvena reforma, ugodno gospodarsko okolje, boj proti korupciji. Poglejte, to so vsa področja, ki neposredno vplivajo na kakovost našega življenja. In gledati, kako se politika spotika na teh temeljnih področjih, ubija veselje do življenja enega in drugega pola. In dokler ta dva pola ne bosta doumela, da je na teh področjih potrebno sodelovati, toliko časa bomo šli po tej poti navzdol in v eni fazi Slovenija mora presekati s tem, mora narediti prelom s paradigmo. Demokrati smo nastali zato, da do tega pride. Sentiment med ljudmi je enak, imajo dovolj tega kreganja. Ljudje ne marajo več tega nenehnega boja rdečih proti črnim, belih proti črnim, levih proti desnim. Vsi smo utrujeni od tega in v bistvu je stara politika tista, ki je zdaj en statičen presek trenutnega razmerja. Mi moramo v tej kampanji pripeljati to novo energijo, drugačen pogled na svet, ker je treba sodelovati. Zato pravim, da je edina možnost, da so Demokrati tisti, ki prinesejo spremembo.

Če jaz sebi verjamem?

Ne, pa to ni moja stvar.

Mi bomo vse naredili, ko bomo tisti, ki bomo sestavljali vlado. Takrat bomo naredili vse, da se bo oblikovala vlada, v kateri bo politična širina zmožna sobivati in obstati dva mandata. Da bi spravila vse te temelje, na katerih smo se znašli, na nek način v normalne tirnice. Če pa v tem delu ne bomo uspeli, če bo ostalo pri tej statiki, na katero se vi referirate, potem pa se mi ne bomo silili v osredje, mi ne bomo nikomur omogočili ali pa onemogočili. Bomo pa vedno javno rekli, da si želimo, da se sestavi potem raznobarvna koalicija. In če bomo imeli kakršno koli moč, da to dosežemo, bomo k temu prispevali in bomo delali tako, da ne bomo se postavljali v ospredje, ampak Slovenijo, ker ta potrebuje široko koalicijo.

Politična širina je temeljna obljuba, ki jo dajemo v ta politični prostor.

Politična širina je temeljna obljuba, ki jo dajemo.

Citirate me, kolikor me hočete. Politična širina je tisto, kar mi prinašamo v politični prostor.

Zaradi tega, ker ne želim spravljati politike na enoznačnice. Politika je sodelovanje širokega pola in ne vem, kako vi razumete politično širino, ampak jaz jo razumem tako, da v vladi sodelujeta oba pola in Slovenija potrebuje politično širino. Torej sodelovanje obeh polov.

A ni logično?

Politična širina je temeljni postulat, s katerim gremo Demokrati v to kampanjo.

Ta politična razprava vodi spet v to, kar smo gledali že zadnje tri ali štiri volitve: kdo s kom ne bo. To je potenciranje tega, kar spravljamo skupaj, ker potem na koncu je vedno slab rezultat, ker je vlada oblikovana kot nasprotovanje nečemu. Razmišljajmo enkrat za. In zato pravim, da smo Demokrati edini, ki lahko to prenesemo v slovenski politični prostor. Imamo drugačno miselnost, drugače gledamo na odnose med političnimi strankami in imamo vsaj končno pripravljen konkreten program, ki je uresničljiv, finančno vzdržen in prinaša smer, po kateri lahko krene uspešna Slovenija. Jaz se v kampanji ne bom ukvarjal s tem, kdo s kom, kakšne kombinacije in tako naprej. Imate mojo iskreno temeljno obljubo o tem, da bo, kjer bodo Demokrati v vladi, politična širina in da se bo ta vlada osredotočila na program. Bo na nek način tehnična vlada, ki se ne bo ukvarjala s politično demagogijo, ampak bo rekla: na tem področju je nekaj narobe, pa to in to, kar pomeni, da moramo iti v to in to. Bodo daljša koalicijska usklajevanja, ker bo zelo jasno v koalicijski pogodbi zapisano in prvi del bo najpomembnejši. To bo fiskalni okvir za naslednja štiri leta vlade, kjer bo jasno razdelano, kako bomo državo, ki pušča denar na vseh straneh, bodisi zaradi korupcije bodisi zaradi zgrešenih prioritet, spravili v okvirje, da bomo leta 2030 šli v naslednji mandat z eno veliko podjetno državo, ki bo znala pravilno investirati denar, ki ga na koncu koncev poberejo od davkoplačevalcev.

Jaz se zelo kristalno jasno opredelim. Ne sprejemam pa razprave pred volitvami in delanja kombinatorik, ko še niti ne vemo, kakšna razmerja bodo. Počakajmo na ta razmerja, in razlika med ostalimi strankami verjetno je, da sprejemajo ta diskurz in gredo v to, mi pa pač ne gremo. Mi gremo v razpravo o programu. Jaz sem vsak dan na eni javni tribuni po Sloveniji, vsak dan, kjer predstavljamo program. Pa ne zato, ker bi si želel veliko govoriti, ampak zaradi tega, ker smo Demokrati stranka, ki stavimo na program, ne pa na vnaprejšnje ukalupljanje. Mi smo postali stranka zato, ker je slovenski politični prostor ukalupljen in preveč etiketiran. Saj je zanimivo, ker se dogaja ravno to, da potem te etikete vsi lepijo na nas. Za ene smo murgelski podtaknjenec ali zlati prinašalec, za nekoga drugega smo pa satelit ali pa podaljšana roka nekoga. Ampak zanimivo je to, da nas nihče ne pozna, vsi se dramatično motijo. Mi gremo to kampanjo samo zato, da Sloveniji ponudimo neko politiko, ki se bo od tega oddaljila in se bo vrnila nazaj k vsebini, torej k temu, kar politika mora biti: izvajati konkretne naloge, zato da bomo mi vsi skupaj bolje živeli.

Kolikokrat moram povedati ... Politična širina je conditio sine qua non (brez katerega ne gre op. 24ur.com). V bistvu je tisto, zaradi česar smo Demokrati nastali.

Saj to je del tega etiketiranja, ker nas vsi hočejo ukalupiti. Poglejte, ne boste nas ukalupili. V stranki Demokrati smo zbrani posamezniki, ki si želimo drugačne, normalne Slovenije, kjer se ne pretepamo ali pa kjer se ne delimo že s prvim vprašanjem, kdo koga podpira. Meni je čisto vseeno, koga vi podpirate. Pomembno mi je samo, da bi radi, da se v Sloveniji najde kritična masa, da uredimo zdravstveni sistem, da najdemo rešitve v boju proti korupciji in da nehamo zviševati davke do onemoglosti samo zato, ker nam nekaj milijonov zmanjka v proračunu. Nekaj milijard, bi danes že rekel. Skratka, ne sprejemam te igre. Ne znam drugače razložiti.

Ja, saj to je že večkrat počel, saj je že večkrat izgubil mesto ali pa možnost za sestavo vlade zaradi svojih reakcij. Zato pravim, glas za SDS je glas za opozicijo. Glas za spremembo je edino glas za Demokrate. Demokrati smo edini, ki lahko prinesemo ta drugačen pogled. Način razmišljanja, način delovanja v politiki. Iz mojih političnih izkušenj, ko sem prevzel komisijo za ugotavljanje zlorab v bančnem sistemu, je opozicija imela manjšino. Moji poslanski kolegi so bili tako ali tako prepričani, da ne bomo uspeli s poročilom, tako kot še prej v teh stvareh niso uspeli. Ampak mi smo ravno s koncentracijo na vsebino pripeljali poročilo tako daleč, da je bilo to, če se ne motim, prvo poročilo preiskovalne komisije opozicijskega poslanca, ki je bilo potrjeno v DZ brez glasu proti. In način delovanja, iskanja ene jasne zavesti, da je na tem področju treba nekaj narediti in takrat smo spremenili percepcijo bančnega kriminala. Pred tem je bilo mnenje, da so bile pač žrtve finančne krize in da nič niso mogle. Potem so pa prek zaslišanj videli, da so bili taki lumpi, da bi morali sedeti v zaporu. Nekateri zdaj sedijo ali pa so sedeli, nekateri bi še morali. Ampak to je prineslo potem drugačen pogled na to, da so praktično vse politične stranke ugotovile, da je treba to obsoditi in so podprle poročilo opozicijskega poslanca. To je način politike, ki jo jaz ali pa Demokrati prinašamo v slovensko politiko. Mogoče malo dlje traja, da dobiš ostale politične tekmece na krov, ampak potem vsaj kaj narediš, greš korak naprej.

No, saj sem mu rekel, če lahko narediva en selfi.

Ja, ne vem. A v politiki se na skrivaj dela selfije?

Mislim, da je bilo to avgusta 2024. Takrat mislim, da stranka še ni nastajala, tudi še ni razlagal, da bo stranko naredil.

Da, zagotovo. Saj meni lahko vedno zaprete vrata pred nosom. Če se pa pogovarjava ob radlerju in rečem za selfi, pa če potem trpite ob tem, ko sem sliko objavil, bi lahko prej rekli, da je ne objavim.

Ne, zakaj bi mi bilo.

Robert Golob se je kot predsednik vlade izkazal za slabega, neučinkovitega predsednika vlade. Slovenija potrebuje drugačno politiko.

Robert Golob ni prava oseba za sestavljanje vlade.

Robert Golob ne bo oziroma Demokrati ne morejo sodelovati v neki politiki, ki je v bistvu v zadnjih dveh letih naredila zelo veliko škode, naslednja vlada pa bo potrebovala dva mandata, da te stvari uredi.

Ja, zagotovo. Ampak tukaj gre bolj za vprašanje politične kulture predsednika vlade. Veste, gospod Golob je na čelo tega novega gibanja, ki je v letu 2022 prineslo neko upanje v spremembo, večkrat in v koalicijski pogodbi in pred kamerami zatrjeval, da bo on spoštoval institucije pravne države, pa institucije, ki ugotavljajo sum korupcije oziroma zlorabe integritete. Ko je postal predsednik vlade, pa dela ravno nasprotno. Jaz česa takega še nisem doživel, da bi nekdo za postopke, in to z najvišjega vrha, tako kot predsednik vlade, uporabljal odvetnike, zato da bi odločitev neke institucije poskušal zavirati, anulirati, nagajati. Pred tem pa je trdil, da bo spoštoval institucije pravne države. To kaže ta neprimeren pristop, ki se z vsakim novim postopkom pred KPK samo še dodatno potrjuje. In če želimo dvigniti politično kulturo, potem jaz pravim, da tak politik politične kulture ne bo dvigoval in Demokrati želimo politično kulturo dvigniti.

Ampak saj politične posledice so bile. Vlada je padla ...

Ja, kako veste, javno ne kritiziraš. Poglejte, kakšno situacijo imamo. Zdaj imamo situacijo, ko koalicijska stranka ne kritizira predsednika vlade druge stranke. Ta standard je zdaj vzpostavljen. Mene pa sprašujete, zakaj nisem kot član neke stranke kritiziral navzven vodstva neke stranke.

Dobro, lahko bi. Ampak potem odstopim kot minister za zunanje zadeve, ki nima nobene povezave s to zadevo?

Da. Ampak jaz sem svoj del te naloge naredil. Veste, v politiki se stvari nabirajo in v eni fazi rečeš, a je to preveč ali ne. Zame je bilo preveč, zato sem izstopil iz stranke in naredil svojo stranko. Jaz ne vem, kateri del je tu nerazumljiv.

Ne, zato ker jaz želim uspešno Slovenijo, želim aktivno politično prispevati. Če odstopim takrat kot predstavnik najvišjih moralnih vrednot, v redu ... kakšno spremembo sem pa naredil?

V redu, ampak to sporočilo bi bilo že pozabljeno. Jaz pa zdaj oblikujem politično platformo, ki vnaša drugačen način politike.

Da, ampak recimo takrat bi lahko koalicijska stranka, recimo Nova Slovenija, potegnila neko potezo kot zunanja koalicijska stranka. Kot aktivni predstavnik neke politične stranke imaš pa seveda tudi to možnost. Ampak, še enkrat povem. Potem jaz ne bi mogel oblikovati neke politične alternative. Zdaj pa, če želiš oblikovati neko politično alternativo. Veste, politika je tudi en poseben poklic. Moraš pripeljati do situacije, kjer lahko dejansko narediš spremembe in je že tako, da v anonimnosti te spremembe ne moreš narediti. Lahko jo narediš zgolj kot predstavnik neke politike, ki to predstavlja.

Ampak to je zdaj še postopek, ki se mora zaključiti.

Če bo pravnomočna sodba ... mislim, da politična kultura veleva postopek, ki je temu imanenten. Če sodišče ugotovi neko zlorabo, potem verjetno ne vidim možnosti, da bi politično poskušal to preživeti. Lahko pa zgodbo rešiš kasneje na drugih instancah in potem se vrneš v politiko.

Ne. Zdaj je prišlo do tega, da lahko nek predsednik vlade z dobro plačanim odvetnikom praktično ustavi postopek, začne vlagati zoper vsakega člana KPK, čeprav je to državna institucija, ki je nekaj odločila in to vpliva tudi na neki politični proces. Tako da lahko rečemo, da predsednik vlade politično vpliva nazaj na KPK in relativno učinkovito z vidika zaustavljanja postopka, zelo neučinkovito pa z vidika tempiranja, ker to potem pade ravno v čas pred volitvami. Torej si je gospod Golob sam otežil predvolilno kampanjo. Ampak hočem povedati, da z manevri lahko zavreš delo KPK in to kaže na to, da postopek ali pa da sistem ni učinkovit. Zato mi KPK selimo v SKOK, specializirano enoto na tožilstvu za pregon korupcije in organiziranega kriminala in s tem v bistvu krepimo njegovo moč, ker ima lahko potem tudi vsa preiskovalna dejanja in je bistveno učinkovitejša in močnejša kot v tem primeru.

Recimo s tri.

Zato, ker je prinesla dramo brez rezultata. Oblikovala je razredne sovražnike, zdravnike, gospodarstvenike. V dveh letih je javno porabo povečala za 4,5 milijarde evrov. Dodatno je uvedla gospodarstvu 15 regulatornih oziroma davčnih obremenitev, za milijardo in pol vzela več davkov, pa za to nismo nič prej na vrsti pri specialistu. Nimamo nič več policistov, niti na kmetijskem področju ni nič bolje. Skratka, noben sistem ne funkcionira bolje in smo v istem mentalnem stanju kot prej. Boj enega proti drugemu, torej tudi do nekega zbliževanja v tem pogledu ni prišlo. Do česar bi pa lahko, ker je imela ta vlada res eno veliko srečo. Namreč, imela je izjemno močan mandat, imela je možnost res narediti korenite reforme. Samo dve stranki sta sestavljali večino. To pomeni, da ni treba vedno imeti še tretje, je lahko samo kot dodatek. Pri večini pa je namesto odločitev v dobro ljudi, odločitev v dobro gospodarstva, odločitev v dobro razvojnega potenciala, izvajala agendo najmanjše stranke Levice in s tem vnesla v sistem izkrivljanja, ki zdaj rušijo praktično vsak podsistem.

Veste, kaj je bil zame najbolj tak evidenten simbol zgrešene politike Levice. Ko sem si na družbenih omrežjih ogledal en filmček, ki ga je posnel koordinator Levice, kjer je povedal, da moraš na bencinski črpalki Petrol za WC plačati en evro, medtem ko ima predsednik uprave Petrola tako in tako plačo. Pa prosim lepo. Minister za socialne zadeve hodi po bencinskih črpalkah in postavlja pod vprašaj nekaj, kar je tako nepomembno z vidika problemov, s katerimi se ta minister srečuje v resnici. Da se mi zdi, da ob tako zgrešenem fokusu očitki, ki prihajajo iz te stranke, niso ravno verodostojni. Mi smo tako obremenili gospodarstvo, da morate vedeti, da smo res na tisti točki preloma, ko se odločamo, ali bomo naslednji dve generaciji oropali prihodnosti ali bomo pa ravno še pravi čas vrnili nazaj upanje za to, da bodo svojo prihodnost našli v tej naši ljubi državi. Jaz se samo spomnim, ko sem oblikoval Platformo sodelovanja. Na naši prvi javni tribuni oktobra 2023, kjer je gospod Brodnjak lepo povedal, da je kar nekaj slovenskih družb tik pred tem, da se selijo na Hrvaško, ker enostavno je poslovanje pri nas postalo tako težko, Hrvaška pa z ugodnejšim gospodarskim okoljem privablja tuja podjetja.

Bankir ve, zakaj. Ker ima tretjino, ali pa več kot tretjino trga in lahko prvi ugotovi, kako diha gospodarstvo. Od takrat se je v gospodarstvu nabralo še 13 dodatnih davčnih oziroma regulatornih obremenitev. Veleposlanik v Zagrebu, ki je bil moj državni sekretar na ministrstvu za zunanje zadeve, je lepo povedal, da se je v času njegovega mandata število slovenskih družb, ki so se selile ali pa svoj sedež peljale v Zagreb, tako naraslo, da lahko tam oblikujejo že gospodarsko zbornico iz slovenskih podjetij, ker jih je toliko. Danes je pa situacija takšna, da veliko, ampak res veliko gospodarskih družb samo še čaka izid teh volitev. In če se ponovi mandat, ki ga imamo zdaj, bodo enostavno šli. Res bodo šli. Ni več tiste ročne zavore, ki bi držala nazaj, čeprav so domoljubi. Želijo ustvarjati v Sloveniji, ne bi se radi selili, ampak ko jim daješ tako razliko v pogojih poslovanja, enostavno pač izberejo tam, kjer imajo ugodnejše okolje.

Zdaj izhajate iz teze, da so vsi odhodki aktualnega državnega proračuna smiselni, smotrni in racionalni.

Vam zagotavljam, da niso. Torej, eden od odgovorov je racionalna javna uprava oziroma racionalna državna uprava.

Tudi, mi gremo mislim da z 19 na 15 ministrstev oz. 14. Ampak to je minimalni del, to je bolj tematsko združevanje celote za boljše funkcioniranje. Bistvo je, kar sem že omenil prej. To je priprava štiriletnega finančnega plana, ki omogoča, da varčuješ na način, da na koncu vsi dobijo več. S to razliko, da nekatere postavke rastejo po nekem miksu stopnje inflacije in gospodarske rasti, neke postavke pa z nižjo ravnjo in na ta način zagotoviš, da je v štirih letih državni proračun izravnan, hkrati pa ni globokih rezov v sistem. To je model, ki ga je pripravil dr. Šuštaršič in ki ga imajo tudi nekatere druge države. Omogoča, da brez pretresov, sicer v daljšem časovnem obdobju narediš državo sposobno soočati se z izzivi, ki so pred nami, ne da bi vihtel meč ali pa da bi koga postavil v izrazito podrejen položaj.

Ne, tega ne morete razveljaviti. Na neki način ljudje zdaj s tem računajo in to bi bil en tak maščevalni ukrep, da bi pokazal, da zdaj pa drugače delaš.

Da, bi ostala. Glavni namen je povišati dohodninsko olajšavo, pa znižati zgornji dohodninski razred in uvesti razvojno kapico, zato da poklice z visoko dodano vrednostjo ohranimo tukaj in da naredimo tudi ugodno gospodarsko okolje, da lahko tudi več teh poklicev privabimo. Država pa potem ta manko, ki zaradi tega nastane, v daljšem časovnem obdobju prek prestrukturiranja državnega proračuna na nek način konzumira.

Ne, saj to niso menedžerske elite, to so največji razvojni kadri. To so tisti, ki dajejo dodatno vrednost. Gospod Boštjan Ložar je naredil študijo Vizija Slovenije 2040. V njej zelo jasno izpostavi, da če želimo ohraniti stik z razvitimi družbami, moramo do 2040 rasti s stopnjo štirih odstotkov dodane vrednosti na zaposlenega. Mi smo zdaj tam nekje okoli 1,2 odstotka. Skratka, vsako leto, ko ne naredimo nekega sistema, ki bi spodbujal gospodarske panoge z višjo dodano vrednostjo, se oddaljujemo od tega cilja.

On je celo zapisal, da smo približno tako kot tisti orkester na Titaniku, ki še vedno igra, medtem ko se ladja potaplja in se ne ukvarjamo z realnimi problemi, ampak z lepo muziko. Kako zveni in kako izgleda vse skupaj, čeprav notno črtovje pada po palubi. Mi moramo napor vložiti v to. Ne zato, ker gospodarstvo tako hoče. Gospodarstvo je panoga, ki zagotavlja blaginjo nam državljanom. Večja, kot je produkcija, višja kot je dodana vrednost, več denarja se steka v proračun, lažje mi pokrijemo vse te storitve. To je zelo enostavna matematika, samo demagogijo je treba umakniti iz te razprave.

Gospodarstvenikom je treba pustiti, da lahko zadihajo, da razvijejo svoj posel, da skupaj s svojimi zaposlenimi delujejo ali pa izvajajo uspešno to, za kar so se odločili. Država pa z davki, ne da ekstenzivno pobira in poskuša si napolniti žepe, ampak da pobere toliko kot potrebuje, da lahko sistem deluje in to je to. Zato pa moramo podpirati panoge z višjo dodano vrednostjo. Nenazadnje, Gospodarska zbornica je v svojem programu Made in Slovenija 2035 izpostavila nekaj teh panog gospodarstva, kjer imamo višjo dodano vrednost, kjer se mogoče splača dodatno investirati.

Ta debata je brezvezna. Nimaš tukaj kaj delati, edino red. Zdaj so med nevladne organizacije malce nelogično uvrščeni tudi tisti, ki ponujajo asistente za invalide. Potem imamo notri razna društva, ki mogoče niti ne spadajo sem. Pomembno pri tem vprašanju je, da mi nameravamo centralizirati te razpise na enem mestu, zato, da je zagotovljena neka preglednost, torej, da ni na vsakem ministrstvu nekaj. Drugače pa je za proučiti švicarski sistem, če bi se ga dalo uporabiti, ampak zagotovo pa to ni nekaj, iz česar bi delali neke politične profite.

To je ena, bom rekel, prav bagatelna, če uporabim besede gospe Kovač, zadeva. Zdaj morate vedeti, da vodja ne more vedeti vsega. Pomembno je, da vodja pove, kakšni so standardi in moji standardi glede tega so jasni. Nobenega preimenovanja česarkoli ne bo, ni bilo in nobene take zadeve ne bi podprl.

Ne, nisem nič. Poglejte, jaz imam eno krasno ekipo mladih, nadobudnih, ki mi delajo družbena omrežja. Jaz jim zaupam. Sem pa hvaležen za vsa opozorila, ki jih dobim, če bi slučajno do česa takega prišlo. In sporočilo, ki ga dajem, je, da se ne poslužujemo tovrstnih praks.

Razrednega sovražnika.

Ne. Mi imamo zdravstveno reformo na štirih temeljih in primarno je urediti javni zdravstveni del. V tem delu, da lahko v javnem delu maksimalno izkoristimo vse kapacitete, ki jih imamo, na način kot to delajo tudi v zasebnem delu. To pomeni, da lahko delajo tudi v popoldanskih urah, celo ob sobotah, celo nedeljah. Skratka, mi imamo v javnem sistemu odlično opremo, jo pa večinoma uporabljamo samo v delovnem času. Naš namen je to uporabiti tudi kasneje, zato da maksimalno izkoristimo vse, kar je na voljo.

Privatizacija se najbolj dogaja zdaj. Največji garant za privatizacijo zdravstva je situacija, ki jo imamo zdajle, ko se vam podaljšujejo čakalne dobe. Zakaj? Kajti ko imaš čakalno dobo tako dolgo, da ne prideš na vrsto, ima človek v stiski samo eno izbiro. Ali čakati, da se bolezen razvije, ali pa da gre zasebno in plača. Ključni element je zniževanje čakalnih dob. To je ključni element, ki bo najbolj in bistveno bolj učinkovito rezal, kot samo, da boste javno rekli, da boš ločil javno in zasebno. To bomo že uredili. Ampak najprej je treba bistveno vzpostaviti sistem primarnega zdravstva na način, da ga približamo vsakemu uporabniku.

To pomeni, da je treba Slovenijo razdeliti na zdravstvene regije, ki najbolje vedo, kakšne so potrebe po zdravstvu v posamezni regiji, hkrati pa se potem lahko naredi tudi devet različnih 'benchmarkov' za javna naročila zdravstvenih zavodov, kjer lahko primerjaš med seboj, kdo ugodneje nakupuje medicinsko oziroma zdravstveno opremo in na ta način vzpostaviš tudi sistem dobre prakse. Vsi morajo tudi vedeti, da bo ostala nujna medicinska pomoč njim na voljo, da jo ne bodo ukinjali tako, kot se zdaj dela. To je prvi del tega zaupanja. Kar se tiče organizacije. Primarni zdravnik, ki je prvi stik s pacientom, danes približno dve do tri ure porabi za administrativna dela.

Po našem modelu ... če samo pol ure tega časa vzameš stran, da ga dela drugo osebje, ne zdravnik, bomo v Sloveniji naredili 100.000 dodatnih primarnih pregledov pri zdravniku. To je že prvi element zmanjševanja čakalnih dob. Drugi element je digitalizacija, kar pomeni, da je primarni zdravnik hkrati v mreži povezan s specialisti. In ni razloga, da pošlje k specialistu rentgen ali drugi pregled z napotnico, ampak sam opravi to v zdravstvenem domu in se samo posvetuje v realnem času s specialistom. Preveri, ali je treba kaj narediti ali ne. Če ne, je primer zaključen in spet smo skrajšali čakalne vrste.

Naslednja zadeva je vodenje institucij, tu potem pride ta del izrabe vseh prostih kapacitet. Torej, da ima predstojnik možnost in tudi odgovornost za vse, da vse to izpelje. In na ta način se bo relativno hitro začela zmanjševati čakalna doba. Ko se začne zmanjševati čakalna doba, na drugi strani potem tudi upade želja ali pa sila, da uporabiš zasebni zdravstveni zavod, da ti reši tvojo zdravstveno težavo, ker boš v relativno doglednem času prišel v zdravstveni mreži na vrsto.

Ne, pri koncesionarju.

Zasebno.

Ker zdaj v javni mreži ne bi prišel na vrsto.

Saj to je namen. Mi smo v bistvu pri zobozdravstvu to že izgubili, ker je enostavno to prešlo vse meje, da je praktično težko spraviti nazaj. Mi imamo v naših vrstah mlade zobozdravnike, ki delajo v javni mreži in so zelo jasno povedali, kako je ta postopek postopno uničil javno mrežo zobozdravstvenih storitev. Zdaj smo pa na tem, da se to zgodi tudi pri ostalih delih naše zdravstvene mreže.

Ne, ne, to ni to. Ni to služenje vojaškega roka. To je v bistvu eno tako varnostno usposabljanje. Skratka, neka seznanitev z državnim varnostnim sistemom. Policija, vojska. Prvič, iz tega vidika, da mlad posameznik gre čez to, da se na ta način s tem spozna. To je po srednji šoli kot možna poklicna pot. In če gredo vsi čez to, potem tudi lahko upravičeno pričakujemo, da bo več interesa za Policijo in vojsko. To sta dva zelo deficitarna poklica, v katera je treba močno investirati.

Še dodatna prednost je ta, da so to investicije v ljudi. To gre potem iz tega dvignjenega proračuna za obrambo. Osebno raje dajem v ljudi kot v metke. Na ta način lahko bistveno bolj okrepiš neko zavedanje pomena varnosti države in varnostne arhitekture in infrastrukture. Zdi se mi to pravilno, kot eden od takih elementov zavedanja, kako in s kakšnimi izzivi se danes soočamo v svetu.

Če bi kdo odklonil, potem to pomeni trimesečno služenje v zavodih oziroma institucijah zdravstvene oziroma socialne nege. Tudi tam, kjer je deficitarni poklic. In mislim, da bi tudi marsikomu to prav prišlo in hkrati tudi na ta način razširili možnost tistih, ki bi potencialno potem tudi za svojo poklicno pot izbrali tak poklic.

Da. Moj pomislek je bil samo to, ker je bilo to pred evropskimi volitvami. V zunanji politiki je vedno potrebno iskati neko širšo koalicijo, ker če si del neke širše koalicije, si potem tudi takrat, ko ta koalicija nekaj zahteva ali pa nekaj dobi, del te koalicije. Če si sam, si pač potrošil tistega aduta, ki ga imaš.

Zato, ker so bile razmere popolnoma drugačne.

Tu bi se strinjal z zunanjo ministrico, ki je v izjavi povedala, da so samo sodišča tista, ki o tem odločajo. Se je pa tam kršilo mednarodno pravo. Grozljive stvari so se tam dogajale, tragična stvar. To so zmeraj situacije, ki se človeka dotaknejo. Upam, da smo zdaj na točki preloma, ko se bo začel počasi mirovni proces udejanjati.

67 tisoč evrov.

Ne vem. To vas sprašujem, verjetno iz tednika Mladina.

Kredita ne bomo mogli vzeti, ker novonastali stranki nihče ne bo dal kredita. Jaz sem že doniral, tudi kolegi so donirali, tako da omogočamo vsaj nekaj tega zagonskega kapitala.

Ne, jaz sem doniral 4000 evrov, drugače pa imamo tudi s kandidati za poslance dogovor. Vsak od teh kandidatov bo stranki posodil sredstva, ki jih bo stranka vračala potem po volilnem rezultatu.

Vsak 1500 evrov.

Hvala za vabilo.