'V zadnjih 15 letih smo bili v vladi 3 leta, zato pa je Slovenija tam, kjer je'

Nova Slovenija se nikamor ne premika, ampak je zlasti kot stranka, ki je blizu ljudem, zgradila močno zaupanje na slovenskem političnem prostoru. Imamo isti program, iste vrednote kot že pod Matejem Toninom. Sem pa vesel, da smo šli v politično širino po zaupanje k ljudem na način povezovanja slovenske desne sredine. Poglejte, imamo skupno listo s Slovensko ljudsko stranko in stranko Fokus Marka Lotriča, kar je dober obet za spremembo oblasti v tej državi.

Biti predsednik stranke ni tako prijetna stvar. Da ne bo pomote, nisem nič lobiral, ampak je bila moja odločitev sprejeta v soglasju po pogovorih s poslansko skupino, članstvom stranke in drugimi ljudmi znotraj stranke. Lahko rečem, da je bil glede tega tudi v poslanski skupini sprejet določen konsenz. Smo pa imeli tudi druge kandidate, ki bi, sem prepričan, prav tako lahko postali predsednik stranke.

Ne želim ocenjevati drugih ljudi. Lahko rečem samo eno: trudim se po svojih najboljših močeh za najboljši rezultat, tokrat za skupno listo. Rezultat pa bo dober, če v Sloveniji zamenjamo oblast. Skupna lista je pri tem ključnega pomena, ali bomo imeli še naprej Golobovo vlado ali pa bomo imeli drugačno vlado, ki bo uresničevala tisto, kar je za Slovenijo pomembno.

Ne, ne. Glejte, Matej Tonin je na seji sveta sam sprejel določene odločitve. Nihče ga v to ni prisilil.

Vsakdo, ki vstopa v politične čevlje, je deležen tovrstnih očitkov. Spomnim se, da je bilo podobno pri Ljudmili Novak in pri Mateju Toninu, pa tudi pri drugih na slovenski desnici. Rezultati so tisti, ki štejejo. Trudim se po najboljših močeh, da bo ta stranka v okviru skupne liste dosegla čim večje število mandatov. Vse ostalo pa je prepuščeno ljudem, naj glasujejo volivke in volivci ter povedo zadnjo besedo. To, kar pa sprašujete novinarji, ali je nekdo karizmatičen ali ne, pa je v bistvu vaša stvar.

Vsak odstotek bo pomemben pri tem, da pridemo do nove slovenske pomladi. Pri tem pa igra prepoznavnost kandidata svojo vlogo. Vesel sem, da sta tudi ostali dve stranki, Fokus in SLS, dali na svoje liste prepoznavne ljudi. Imamo pa res vrsto mladih, tudi predsednika našega podmladka in ostale iz drugih strank, tudi mladega, 30-letnega podjetnika iz Zasavja. To je 'top'. Ima več kot 10 zaposlenih. Hočem povedati, da bosta Vida Čadonič Špelič in Jožef Horvat kot prepoznavna obraza dala močno podporo skupni listi. To pomeni le to, da vemo, da gre tokrat zares za Slovenijo, zato kandidirata.

Takoj po tem, ko sem bil izvoljen za predsednika Nove Slovenije, sem se še isti teden dobil z Markom Lotričem in s Tino Bregant. Takrat smo skupaj zasnovali ta projekt povezovanja na slovenski desnici, ki gre tokrat v okvir skupne liste. Povezovanje na desni sredini pomeni, da ne bo drobljenja glasov, ampak bo vsota večja in verjamem, da ena plus ena plus ena ni tri, ampak je lahko pet. In to je dozorelo. Zgradilo se je zelo močno zaupanje. Verjamem, da bo prek skupne liste v parlamentu ponovno Slovenska ljudska stranka s svojimi predstavniki in tudi prvič stranka Fokus Marka Lotriča. Kar se tiče ostalih špekulacij, kdo je vplival na oblikovanje te skupne liste – nobenih stricev ni bilo, ampak smo bili to predsedniki posameznih strank.

O tem sem govoril na hodniku državnega zbora, mislim, da je bilo to celo 14 dni nazaj. Drugače pa te tri stranke nimamo nobenih stricev, nobenih botrov. Če je to nekaj normalnega na levici, pri nas tega ni.

Ne. O čem pa govorite? Kaj mislite?

Zadnji dogodki so plod tega, da prihajamo v volilno kampanjo, da smo v volilni kampanji, in zavedanja leve opcije, da je ta skupna lista ključna pri spremembi oblasti. Strah pred spremembo oblasti s strani Gibanja Svoboda botruje tem odločitvam oziroma tovrstnim postopkom, ki so v bistvu bombice leve politike, izključno z namenom, da ohranijo oblast. Jaz ne čutim nobenega nahrbtnika, ampak zlasti ogromno optimizma, ogromno energije in pozitivnega vzdušja na terenu. Ljudje pravijo: 'Tokrat, ko gre zares, hvala bogu, da ste šli skupaj. Gremo skupaj in dihamo z vami.' Zaradi tega, da dobimo drugačno vlado.

Tukaj ne gre za resen postopek. Jaz tega ne relativiziram. Relativizirajo pa ga tudi ugledni ustavni pravniki različnih svetovnonazorskih pogledov: Matevž Krivic, Ernest Petrič, Ludvik Toplak. Eminence s tega področja pravijo, da bi lahko tožilstvo bodisi počakalo ali pa odločalo prej, ne pa v volilni kampanji. Jaz pa o tem, da bi tožilstvo karkoli odločilo, ne vem nič. Toliko o resnosti tega postopka. In zakaj je pomembno, da gre za vpletanje tožilstva v volilno kampanjo? Zato, ker smo tožilstvo na to predhodno opozorili. Opozorili smo jih, naj ne odločajo v fazi volilne kampanje, kajti lahko vplivajo na potek volitev. In temu mnenju se pridružujejo tudi ustavni pravniki. Trdim, da tudi ni treba zanemariti sorodstvenih povezav med vodstvom Gibanja Svoboda in šefico podmladka Gibanja Svoboda ter predsednico specializiranega državnega tožilstva. Torej tudi ostali očitki ... Tamara Vonta je političarka. Ne sodišče. Ukvarja se s finančnimi sredstvi, denarjem med nekaterimi podjetji, sama pa v štirih letih ni bila sposobna najti romunskega računa Roberta Goloba.

Ne. Zato, ker smo poslanci takrat s tem nadzorom delali zakonito. Mene v nadzoru ni bilo, prav tako ne poslanca Jožefa Horvata, bila pa sta dva poslanca koalicije. Povejte mi, zakaj sem jaz zdaj obtožen s strani tožilstva? In zakaj dva poslanca koalicije, Baković in Uranič, nista v postopkih? Se vam to ne zdi smešno? Vsak državljan Republike Slovenije, če poznate zakon, lahko poda tovrstno pobudo na komisijo za nadzor obveščevalnih služb. Zakaj je Knovs tako pomemben, zlasti v tem mandatu? Se spomnite Tatjane Bobnar, ko je očitala predsedniku vlade, da se vpleta v delovanje policije? Takrat so tudi pri nas v opoziciji zazvonili vsi alarmi in naša dolžnost je, da takrat, ko nekdanji minister očita predsedniku vlade uzurpacijo policije, zaščitimo tudi delovanje opozicije. Kajti, kdo je prvi na radarju nenadzorovanih organov pregona? Najprej seveda opozicija. Dejstvo je, da je Robert Golob ugrabil institucije pravne države, kar mu očitamo mi, to mu očitajo nekdanji kolegi v vladi. In nenazadnje tudi tista dva SMS-a nista toliko pomembna glede integritete, ampak sta simptom tega, kar se je dogajalo v teh letih.

Jaz za ta SMS ne vem, da obstaja.

Glejte, jaz ne vem, da ta SMS obstaja. To morate vprašati gospoda Tonina.

Glejte, od tega so minila tri ali štiri leta. Jaz se tega SMS-a ne spomnim.

To ovadbo imate vi, jaz je žal nimam.

Pri organih, ki jih imamo v tej državi ... Poglejte, vi vse veste iz ovadb, medtem ko na drugi strani tisti, ki smo obtoženi določenih dejanj, ne vemo nič. Kako naj zdaj odgovarjam, če imate vi ovadbo, jaz pa je nimam?

Jaz o tem SMS-u ne vem nič.

Mene v tem nadzoru tudi ni bilo.

Res ne vem.

Ne vem.

Drži, v preteklosti so se tovrstni nadzori opravljali. Tudi po tem nadzoru so bili opravljeni tovrstni nadzori.

Kaj se je dogajalo v preteklosti, ne vem. Povem vam, da sem bil v enem izmed nadzorov po tem našem nadzoru, o katerem govorite. Ampak ni bilo nič takega. Če bi šlo za kršitev zakonodaje zaradi same preverbe izvajanja zakona o Knovsu, potem bi policija že na vratih lahko rekla: 'Ne, mi ne gremo z vami v te postopke.' To je to.

Da, in zato sem že prej dejal, da ne vem, ampak kaj imam jaz s tem? Vi govorite, da je to očitek policije, jaz pa ne vem, ali je ta očitek v kazenski ovadbi.

Ne. Vsi štirje poslanci smo državno tožilstvo samo opozorili, naj tukaj postopa korektno. Tudi nekateri ustavni pravniki so to potezo podprli. Vprašal bi drugače. Poglejte, v tujini se temu postopku smejijo. Veste, zakaj? Zato, ker sovpada z volilno kampanjo. In ne samo Evropska ljudska stranka, ampak prihajajo signali tudi iz Evropske komisije. Zato je sila nenavadno, da se v volilni kampanji tovrstni dogodki s strani tožilstva sprožajo, s tem da nikomur ne pošljejo nobene pošte, pošljejo pa izjavo za javnost. Poglejte, to je res smešno.

Z njim sem govoril malo prej, ko je bil v Sloveniji. Povedal sem mu tudi, za kaj gre v tem primeru. Veste, Slovenija je, kar se tiče zagotavljanja prava, zelo pod drobnogledom. Tudi zaradi predsednika vlade in pritiska na delo policije. V Bruslju so zelo pozorni na to, kaj se dogaja.

Tega ne trdim in vedno bom verjel v pravno državo. Za razliko od predsednika vlade vem, da tožilstvo ne spada pod sodno vejo oblasti. Vedno je treba krepiti pravno državo in njene nadzorne institucije. To, da se tožilstvo v tem primeru tako obnaša, pa je obratno. Ni kriva politika, ampak predvsem tožilstvo, ki se je s to odločitvijo v volilni kampanji, kot trdi gospod Krivic v svojih kolumnah, šlo v nekaj, v kar se ne bi smelo.

Prepričan sem, da bodo do Roberta Goloba vsi pravosodni in drugi organi, v tem primeru tožilstvo, zelo milostni.

Mislim, da se to lahko počaka.

Tako je. Mislim, da je prav, da v tem primeru do tega epiloga v času volilne kampanje ne sme priti in da naj pride po volilni kampanji. Naj veljajo enaki vatli za vse.

Kaj ima tukaj Nova Slovenija ali pa inštitut? Najprej kot finančna pomoč. Jaz tukaj ne vidim na vrhu NSi. 

Da, drži, ampak, glejte, minister je zadolžen za ministrstvo. Medtem ko imamo Slovenski državni holding, ki je zadolžen za določena podjetja v državni lasti. Pozor! Imamo pa tudi vlado kot skupščino, ki je zadolžena in imenuje nadzorne organe tovrstnih podjetij. Povejte, kje je tukaj personalna odgovornost? Ali pa ministrstva? Je ni. Druga stvar. Sam sem prebral to, kar je odgovoril lastnik agencije Odmev novinarjem. On ima na primer z ELES od leta 2016 tovrstno pogodbo. To se ni začelo z mano, da ne bo pomote.

Kar pa dve podjetji potem med sabo počneta, se pravi nekje nižje, v tem primeru agencija Odmev in to drugo podjetje, je pa to njuna stvar. V to se kot minister ne morem vtikati. Jaz ne vem, kaj posamezna podjetja počnejo. Kot minister ne smeš vedeti, kaj oni v skladu s korporativnim upravljanjem počnejo, ampak imajo za to svoje nadzorne organe. Če bi se minister vtikal v delovanje posameznih podjetij, pa bi bilo spet narobe. Torej imamo SDH, imamo vlado kot skupščino, ki nadzira delovanje posameznih državnih podjetij. Se pravi, da se vam to ne zdi sporno? Bolj se mi zdi sporna druga stvar. Da gre tukaj, ker sem bral, za znesek, ki ga po vsej verjetnosti Tina Gaber porabi v enem mesecu za manikiro in frizuro.

Ampak povejte, kateri člen se krši? Tamara Vonta je političarka, ki želi biti še enkrat izvoljena. Ona ni sodišče in ni tožilstvo, še manj pa policija. Drži? Torej, logično je, da prek svoje inkvizicijske preiskovalne komisije pritiska na opozicijo. V tem primeru na nas in na še eno drugo stranko. Zakaj? Zato, ker smo politična konkurenca. Ampak še vedno v štirih letih ni našla romunskega računa Roberta Goloba.

Kot človek, ki se je nekoč ukvarjal tudi s PR, sem, ampak že dolgo nazaj.

Nepovezano s tem. Že res dolgo nazaj.

Če je to obvodno financiranje, potem je oboceansko to, kar počne Gibanje Svoboda, ki ima tudi glavnega tajnika, zaposlenega v kabinetu predsednika vlade, hkrati pa je glavni tajnik stranke. Se vam zdi to sporno? Gre za glavnega tajnika, ki dobiva davkoplačevalski denar v kabinetu predsednika vlade, hkrati pa je glavni tajnik. Financiranje inštitutov je treba urediti. Resne politične stranke v tujini z dolgoletno tradicijo imajo 'think tanke' – mislišča. In to je treba urediti, ker gre za valilnico novih kadrov, ne samo v političnem smislu, ampak tudi v družbenem. To, kar pa počne Gibanje Svoboda, ki se 'oboceansko' financira prek Darsa in drugih vzporednih družb v državni lasti, kar pišejo mediji, je zlasti zaskrbljujoče.

Kar se tiče financiranja Nove Slovenije, je transparentno. Ne bo pa Tamara Vonta tista, ki bi nam lahko karkoli očitala, ampak naj pometa pred svojim pragom.

Ker se Tamari Vonta ne zaupa. Tudi zato, ker podatki, ki jih oni pridobijo in niso v javnem interesu, gredo ven. Pri tem gre za zelo občutljive podatke, ki se tičejo tudi zasebnosti posameznikov. Na primer, prvič se je zgodilo, da so se transakcije posameznikov, ki so imeli kakršnekoli pogodbe, pojavile na nacionalni televiziji. S tem se je zlorabilo to preiskovalno komisijo. Če bi bili to res podatki v javnem interesu, ampak da nekdo, ki je imel sklenjeno neko pogodbo, kaj kupuje prek MasterCarda ... Ali se vama, ki sta resna novinarja, to zdi normalno? Jaz sem bil član tovrstnih preiskovalnih komisij in tudi predsednik komisije o DUTB in sem imel tudi transakcije slovenskih bankirjev. Si predstavljate, da bi jaz dal ven, kje je nek določen bankir kaj dvignil na bankomatu? Kaj je kupoval s kartico? Kje je bil? Lepo vas prosim. Tukaj gre za zlorabo te preiskovalne komisije. Zaradi tega mislim, da so tudi določeni postopki že sproženi, ker ta komisija od Tamare Vonte vidi samo eno stvar – uničiti politično konkurenco, ne pa zasledovati neke družbene odgovornosti, družbenega dobrega.

Jaz ne vem, kaj počnejo neka podjetja, če pa je bilo karkoli narobe v tem primeru, naj zato kdorkoli, ki je bil vpleten, odgovarja pred organi pregona, ne pa pred Tamaro Vonto. Lepo vas prosim.

Ne.

Zato, ker dela zelo dobro, učinkovito in poglejte, kje smo zdaj, ko to vodi nekdanji šef volilnega štaba Gibanja Svoboda, gospod Ribič.

Kakšen pa je epilog spornih poslov? Koliko kazenskih ovadb je vloženih? Kje je zadeva na sodišču? Šlo je za politični obračun z Novo Slovenijo zaradi dogodkov v državnem zboru. Kar jaz vem, so bile opravljene notranje in zunanje revizije, ki niso odkrile širših nepravilnosti. Lahko pa povem eno stvar. Cilj je bila sprememba oblasti na Darsu, da se pri Gibanju Svoboda vzpostavi, pri plačevanju določenih stvari, obvodno financiranje na račun davkoplačevalcev, tudi Darsa. Poglejte poslovno stavbo Dars, koliko se je preplačala. Koliko aneksov je bilo narejenih, sklenjenih? Kar se pa tiče postopkov za nazaj, jaz v medijih ne zasledim nič, da bi se karkoli zgodilo na sodišču ali pa na tožilstvu v povezavi s prejšnjo upravo Darsa.

Da, gospod Hajdinjak je član naše stranke.

Poznamo se. Pomaga stranki. Sodelujemo politično. Tudi on je član naše stranke in sodeluje z nami, tako kot vsi člani naše stranke, se pravi kot član stranke. Tukaj ne gre za poslovno sodelovanje, torej poslovno ne sodeluje, pa tudi nikoli nismo poslovno sodelovali.

Ne.

Videl sem ga dvakrat. Na enem dogodku sem ga videl in to je bilo to. Ampak je bilo na tem dogodku tudi veliko novinarjev, širša množica ljudi.

Zagotovo ne. Jaz gotovo ne. Verjamem pa, da tudi drugi ne. Če pa je karkoli narobe, naj organi pregona to zgodbo preiščejo in naj gre kdorkoli odgovarjat za te stvari. S tem nimam nobenih težav. Imam pa težavo, da je ta zgodba stara tri, štiri leta. Nič se ni zgodilo, razen to, da vi mene o tem sprašujete, kaj se je zgodilo pred organi pregona? Ne vem, resnično ne vem. Ampak naj že nekaj naredijo, ne pa da so stvari potem v zraku.

Glejte, jaz ne vem in nimam prič, ne za ta dogodek, ne za to, kar je ta direktor rekel, ne, kar je nekdo tja hodil. In v to nisem vpleten. Razumete? Torej, kaj naj več povem? Če pa je kdo naredil karkoli narobe v tej državi ali pa v tem primeru, ali je kdo obveščen, kdo ni bil obveščen, je pa prav, da je poklican pred organe pregona in kazensko odgovarja, če je treba. Ne morem pa jaz odgovarjati za dejanja drugih.

Ampak povejte mi, če za to ne vem oziroma če sem vam povedal, da ni nobene zgodbe. Stranka v to ni vpletena. Sploh ne vem, če je to res. Torej, kaj naj zdaj naredimo? Kaj ima stranka s tem?

Lepo vas prosim. Prvič, ne vemo, če je ta oseba res lobirala. Če je res lobirala, ali je bilo to zakonito – da ali ne, ne vem. To naj odločijo drugi. Nisem jaz tukaj, da bom sodil, ampak za to imamo sodišča.

Dajmo najprej volitve čez in pripeljimo na volitvah Slovenijo do drugačne vlade. Vlade, ki bo dajala ljudem upanje, upanje v boljšo prihodnost. In da, pomlad se prebuja. Verjamem, da se bo to zgodilo.

Glejte, jaz sem politik in se ta trenutek ukvarjam z volilno kampanjo, z volitvami, in vesel sem tega vzdušja in energije, da skupna lista raste in da smo na dobri poti do 15 mandatov.

Razvojna koalicija je pomembna in se lahko najbolj uresničuje v okviru desnosredinskih strank. Kdo je predsednik vlade, kdo je lahko kreator, pa je odvisno od tega, koliko strank pride v parlament, na kakšen način se potem snuje programsko sodelovanje. Absolutno pa tisti, ki govorijo o povezovanju tudi čez blok, samo zato, da so všečni, rečejo, dajmo se povezovati. Jaz tega ne želim, kajti moraš vedeti, s kom se povezuješ. Jaz se težko povezujem s strankami, ki imajo programe višjih davkov, ki ne nadzorujejo varnostne situacije ali pa spodbujajo takšen kaos, kot ga imamo sedaj v zdravstvu. Torej, programsko sodelovanje je ključnega pomena. In seveda, imamo sorodne programe tudi s stranko SDS. Torej, če pogledate naš predvolilni program, imamo podobne programe, ampak naj se odločijo ljudje, volivke in volivci, kdo bo predsednik te skupne koalicije. Do volitev je še veliko, še 30 dni, in marsikaj se lahko zgodi v 30 dneh.

Jaz ne izključujem nikogar, izključujem pa samo tiste člene programov drugih strank, ki bremenijo naše gospodarstvo, naše ljudi, da zaradi tega slabše živijo, kot so v preteklosti. Se pravi, programsko se orientiram, ne pa zgolj samo, da bi izključeval levo, desno.

Ne.

Nova Slovenija je stranka povezovanja in sodelovanja. Povezovanje s sloganom 'Skupaj v akcijo'. NSi, SLS, Fokus kaže na to, da mi ne izključujemo, ampak povezujemo. Na drugi strani pa še enkrat poudarjam: programsko sodelovanje je ključnega pomena, soočenje vizij je ključnega pomena in pri tem ne izključujem oseb. Jaz osebno ne bom nikomur rekel, samo zato, ker si to ime in priimek, ne bom sodeloval. Ne, ampak dajmo pogledati, kaj ti zagovarjaš, kakšne so tvoje vrednote in način življenja. In potem imamo karte na mizi in v tem primeru lahko rečem, da si želim sodelovanja v okviru desnosredinskih strank, ker je to ključnega pomena za preboj naše države. In če bo Janez Janša zbral zadostno število ali pa največje število glasov, se bomo pogovarjali, na kakšen način programsko sodelovati, če bo ta možnost. Zakaj pa ne? In verjamem, da je na drugi strani zelo blizu, tudi s programom, ki zagovarja gospodarstvo, Matjaž Han, ki bi lahko prišel čez breg. On ima podobna stališča glede gospodarstva, ki jih SD govori javno. Da v okviru te vlade svojih stališč kot gospodarski minister ni zmogel ubraniti ali pa da bi bila potem ta sprejeta na vladi. V desnosredinski koaliciji bi zlasti pri NSi glede gospodarstva to lahko uresničil.

Poglejte, organi so bili pri vseh odločitvah, ki smo jih sprejeli od kongresa naprej, enotni glede potrjevanja našega programa. Ampak počakajmo volilno nedeljo in potem bomo spet prišli pred organe in imeli spet pogovore za soočenje programov. Se pogovarjamo, s kom, na kakšen način gremo naprej? Dajmo najprej videti, koliko strank pride v državni zbor. Saj je nekaj stvari še v zraku. Jaz si želim res razvojne vlade, drugačne vlade. Resnično. In zato bom naredil vse, kar je v moji moči, da pride do slovenske pomladi.

To pravijo v opoziciji, da smo nekonsistentni? Ali to pravite vi?

Zakaj bi bili nekonsistentni?

Mogoče sem pa jaz tisti politik, ki sem prešel tovrstne okvire. Zakaj? Zato, ker se mi zdi pomembno, da v ospredju niso razlike in govor, da ali ne z nekom, ampak programske usmeritve in smernice in tisto, kar je pomembno za Slovenijo ta trenutek. In tudi sodelovanje na desni sredini je pomembno za Slovenijo in za upanje, da pridemo do političnih sprememb. Kar se pa tiče ključnih odločitev v preteklosti, je bila Nova Slovenija vedno konsistentna in vedno je bila konsistentna pri sprejemanju in uresničevanju programa tudi v vladi. Sicer smo bili premalokrat v vladi, v zadnjih petnajstih letih v bistvu vsega skupaj tri leta, zato pa je Slovenija tam, kjer je.

Počakal bi, kako se bodo odločili na volitvah. Verjamem pa, da se skupna lista Fokus, NSi in SLS lahko približa petnajstim mandatom, ki bodo uresničevali močno večino desne sredine oziroma tistih strank, ki si želijo napredka države, ne pa stagnacije ali utapljanja v povprečju.

To bi pomenilo zagotovo večjo stabilnost.

Ampak to ni mogoče, če ta skupna lista ne dobi 15 odstotkov.

Če bomo dobili močno zaupanje in če pride do možnega sodelovanja v okviru programov, potem je to možno. Kar se tiče raziskav javnega mnenja, te tega ta trenutek ne kažejo. Ampak počakajmo še volitve. Veste pa, da v nedeljo po volitvah začnejo telefoni zvoniti z drugačno melodijo.

Odlično vprašanje. Vladimir Prebilič je na zadnjih volitvah volil Novo Slovenijo ...

Kot minister sem odlično sodeloval z Vladimirjem Prebiličem na infrastrukturnih projektih, ki smo jih veliko naredili proti Kočevju ali pa v Kočevju samem. In lahko rečem, da me ni presenetilo. Kar se pa tiče povezovanja – to ni očitek ali kritika nobenemu, ampak govorim o povezovanju, ki mora imeti vsebino. Povezovanje samo zato, ker je všečno reči 'povezovanje' ... Jaz se ne morem povezovati z nekom, ki predlaga višje davke in vedno višje obremenitve podjetij. Da govorijo o podjetjih kot o nečem, kar je nebodigatreba. Da zgolj in samo delijo dobičke, ki vsaja to razredno sovraštvo, tudi na področju zdravstva. Težko programsko s takimi ljudmi sodelujemo, ker imajo take programe. Izpostavil sem Matjaža Hana, ker Matjaž Han vedno, ko pride pred vas, pred kamere, reče: 'Kaj pa imam jaz kot gospodarski minister? Želel sem spremembo, pa nisem bil uspešen.' In je govoril to pri normirancih, govoril to pri dvigu splošne dohodninske olajšave. Te stvari lahko komot uresniči v sodelovanju z desnosredinsko vlado.

V politiki je treba znati šteti. To je rekla Ljudmila Novak leta 2011 v državnem zboru, ko Zoran Janković ni dobil večine za sestavo vlade.

Bodimo realni, eno je predvolilna kampanja in da govorimo o tretjem bloku, drugo pa je realnost. Odstotkov zmanjka. Ampak še enkrat, jaz sem povedal zaradi fer odnosa do volivcev, kaj si jaz želim in kakšne so naše programske usmeritve. Vse ostalo pa je za pričakovati v nedeljo po volitvah. Kakšna bi lahko bila razvojna koalicija? Jaz si želim razvojno koalicijo in izven konteksta razvojne koalicije Nova Slovenija ne bo sodelovala, kajti vse ostalo bi pomenilo status quo.

Jaz drugih ne komentiram. Z Anžetom sem zelo dobro sodeloval v desnosredinski vladi. Sodelujem z njim v državnem zboru in nimam nobenih težav z njim tudi kasneje sodelovati.

Če se Anže takrat s tem ne bi strinjal, bi lahko tudi odstopil kot minister, pa tudi pri primeru Vizjak Eva Irgl ni ravnala v skladu s pričakovanji, ki jih je imel takrat Anže Logar. Kar se pa tiče naše stranke, mi takrat Vizjaka nismo podprli.

Preberite izjave Mateja Tonina, pa boste videli. Takrat se je javno oglasil okrog tega. V stranki je bila takrat širša diskusija, pa ne samo okrog tega, tudi drugih vprašanj. Še enkrat trdim, da je prejšnja vlada delala v izjemnih, zelo težkih notranjepolitičnih okoliščinah, s šibko večino v času covida. Vsaka taka trenja seveda pustijo tudi posledice na delovanju vlade. Ampak, kar je bilo, je bilo. Jaz gledam, kaj bo definiralo našo prihodnost v obdobju 2026–2030.

Odvisno od okoliščin.

Teh je bilo zelo malo, zato jih težko izpostavim.

Da nismo bili še bolj odločni pri zavzemanju za določene projekte na različnih resorjih, ki smo jih vodili.

Tisti, ki me poznajo, vedo, da sem vztrajen in trmast, in lahko rečem samo eno stvar. Bili smo brez botrov, stricev in vedno imamo svoje mnenje. Imamo svojo držo. In to je tista prava pot. Da imamo svoje mnenje in svojo držo, je pokazatelj tudi skupna lista.

To, kar imamo danes od KPK, je res brez veze. Tudi s čim se ukvarjajo, je škoda njihovega časa in časa Slovenk in Slovencev. Če nimajo nobenih pooblastil, potem je popolnoma brezpredmetno, da jo imamo, to je dejstvo. Počakajmo, kaj bo zdaj, kakšna bo nova vlada. Nekaterim je zagotovo v interesu, da imamo razširjeno korupcijo in da imamo KPK, ki se ukvarja z nepomembnimi zgodbami. Počakajmo, kaj bo nova predsednica senata naredila. Ali se bo ukvarjala z otrobi ali z resno korupcijo v zdravstvu in naprej.

Odločitve se dnevno sprejemajo. Kaj vi mislite? Kot predsednik vlade glede integritete? To je smešno, kar KPK predsedniku vlade očita. Ta dva SMS-a imata drugo sporočilnost, večjo kot kršenje integritete. Imata sporočilnost, kako se predsednik vlade vpleta v delovanje policije, kar je problem. Kar se pa tiče spoštovanja odločitev KPK, pa je problematično celostno spoštovati odločitve takšnega KPK, kot je danes.

Takrat sem ga poklical po telefonu, sva govorila, dal sem mu podporo. Je dober župan. Letos so lokalne volitve in volivke in volivci lahko presodijo, ali je to, kar je počel, prav ali ni prav. Sam pa naj povem, da za volan sedem vedno trezen in brez vpliva substanc. In to, kar je on naredil, ni prav, dal je daljši zapis na Facebooku, se opravičil. Ne, to ni problem.

Še enkrat pravim, jaz osebno bi odstopil, če bi bil pod vplivom substanc ali pa alkohola. Ne bi več opravljal funkcije poslanca ali predsednika stranke.

Imamo zelo temeljit gospodarski program, najboljši v državi, kjer govorimo o zniževanju davčnih obremenitev za ljudi, pa tudi za podjetja. Pri podjetjih nižji davek od dohodka pravnih oseb. Na drugi strani uvedba davčnih pavšalov za podjetja, ki ustvarijo do 350.000 evrov. To so frizerski saloni, kozmetični saloni, gostinski lokali. To je po zgledu Avstrije. Potem pa pavšal v višini petih odstotkov. Naslednja stvar je izplačevanje davka od dobička šele, ko se dobiček izplača na tekoči račun. To je estonski model, ki se nam zdi tudi uspešen, kakovosten. Glede normirancev predlagamo, zaradi inflacije, do 150 tisoč evrov ter popravek krivic, ki so nastale podjetnikom pod to vlado. Od kod denar? Tudi na račun javne porabe. Mi smo v zadnjih štirih letih proračun dvignili za štiri milijarde evrov z 2,1 milijarde deficita. Iz 14 milijard evrov na 18 milijard evrov. Pa se vprašajmo, kam gre ta denar? Mislim, da bo treba tudi pogledati, kje lahko država v določenih segmentih privarčuje. Se pravi glede javne porabe. Sem pa proti, da se lahko ta manjko zaradi nižjih davkov pripelje skozi obdavčitev nepremičnin. Sem proti temu. Nepremičnine so že danes obdavčene v višini nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.

Ne, jaz sem rekel, da bi prečistili, katere so nevladne organizacije, ki so v javnem interesu. To so Karitas, Rdeči križ in druge humanitarne organizacije. To, da imajo pomoč na domu, hospic, če želite, gasilci, do nevladnih organizacij, ki jih vidimo ob petkih, ko so kolesarili in dobivajo določene finančne ugodnosti, prihodke tudi iz naslova državnega proračuna. In jaz bi resnično ukinil njihovo financiranje iz osnove proračuna. Naj se prijavljajo na razpise. Naj se prijavijo za tisti odstotek od dohodnine, od vrat do vrat, tako kot gasilci, pa da vidimo, koliko denarja bodo zbrali na koncu, koliko imajo res podpore.

Kar dela ta vlada, ni zdravstvena reforma, ampak je v bistvu skupek zakonodaje, ki je pripeljal do kaosa v zdravstvu. Do tega, da imamo danes vedno več čakajočih, da imamo 15 tisoč otrok, ki nimajo pediatra, da imamo 230 tisoč žensk, ki nimajo ginekologa. To je kaos v zdravstvu. In ena izmed prvih stvari, da, absolutno, zakon o zdravstveni dejavnosti, ki je pripeljal do tega kaosa in je bil to boj znotraj javnega zdravstva proti zasebnikom, bomo obrnili, in sicer v središče postavili pacienta. In če je pacient v središču – ta otrok, ki nima pediatra, ali pa vsi čakajoči na menjavo kolka – če je on v središču, potem je vseeno, kam gre, ali k zasebniku ali gre v okvir javnega zdravstva.

Če ta zasebnik izpolnjuje javno poslanstvo, je del javne zdravstvene mreže. In ta pacient, ki rabi to operacijo kolka, naj dobi plačilo iz ZZZS. Torej, sprostiti je treba kapacitete, da omogočimo ljudem, da imajo svojega zdravnika, da dobijo operacijo. To, kar se zdaj dogaja, pa je zgolj in samo še večja privatizacija zdravstva, kajti zdravniki odhajajo tudi v tujino, ta isti ZZZS pa v tujini plačuje recimo te iste storitve, ki bi jih lahko imeli pri zasebniku v Sloveniji. Gre za razredni boj proti javnemu zdravstvu, ki ga bije vlada Roberta Goloba.

V privatizacijo zdravstva oziroma v to, da se plačuje vedno več iz lastnega žepa, vodi tovrstna zdravstvena politika Roberta Goloba. Do tega, da zdravniki zaradi tega zakona odhajajo iz javnega zdravstva, tudi v tujino. In ta isti pacient mora plačati za določeno storitev, ključno pa je, da mu to plačilo povrne ZZZS, medtem ko za to isto storitev v UKC na primer sploh ne dobi več zdravnika za daljše časovno obdobje. Se pravi, če želimo mi zmanjšati čakalne vrste, moramo sprostiti kapacitete. Vedno večji problem pa so čakajoči. Lepo vas prosim, poglejte številke. Za nekaj deset odstotnih točk več ljudi čaka pod vlado Roberta Goloba kot v prejšnji vladi.

To bi rešili tako, da bi tudi ZZZS plačal to, kar ima ta v svoji ambulanti. Mi pa bijemo ideološki boj, razredni boj v tem primeru. In umetno ločujemo javno in zasebno. Tisti zdravnik ali zasebnik, ki izpolnjuje neko javno poslanstvo, nima plačane storitve ZZZS. Treba je določiti referenčne cene, se pravi cene tovrstnih storitev. Bistvo je in v središču mora biti pacient. Bolnik, ki to storitev potrebuje. In tukaj se dogaja krivica našemu javnemu zdravstvu. In ta razmejitev, ali je sploh potrebna, če imamo ZZZS, ki bi plačeval storitve?

Letos se je za dolgotrajno oskrbo pobralo preveč denarja, zato se ga je več kot 100 milijonov evrov namenilo na ministrstvu za finance v zakladnico. Torej, šlo je za davek na zalogo. Odstotek, ki ga plačujejo upokojenci, je odstotek, ki ga plačuje popoldanski s. p. in kmetje z dopolnilno dejavnostjo na kmetiji. Ta odstotek je treba takoj ukiniti. Dolgotrajna oskrba je ta trenutek urejena samo v domovih za starejše, medtem ko je bistvena dolgotrajna oskrba na domu. Tega pa mi nimamo urejenega. Tisti upokojenec, ki to isto dolgotrajno oskrbo na domu potrebuje, plačuje za dolgotrajno oskrbo, je pa nima. A je to pravično? Ker ni pravično, ne bomo čakali samo na našo vlado, da to takoj spremenimo, ampak naj vam povem, da smo vložili pobudo za oceno ustavnosti tega člena.

Mogoče bo ustavno sodišče hitro odločilo. Verjamem v to. In da bi ta člen zakona ustavilo.

Dajmo se vrniti na vsebino. Drugi blok nuklearke nujno potrebujemo. Zato, ker bodo zgolj obnovljivi viri energije, sonce, veter itd., mnogo premalo, če želimo biti energetsko neodvisni. Elektrike bomo potrebovali vedno več. To je dejstvo in brez drugega bloka bomo odvisni od uvoza. Drugi blok potrebujemo, čim prej. Trdim, da smo pod to vlado zamudili štiri leta. Jaz sem začel postopke umeščanja v prostor. Zdaj v fazi volilne kampanje se tudi vlada trudi dokazati, da ni bila počasna. Referendum v vsakem primeru mora biti. Kar se pa tiče referenduma, mu jaz nisem nasprotoval. Tudi nismo nasprotovali preklicu, ker je bilo takrat ozračje preveč naelektreno in je bilo smiselno, da se tam žogice umirijo. Brez veze pa se je naredil slon iz muhe. Referendum bi bil potreben čim prej, da se ljudje odločijo, ali bomo imeli drugi blok ali ne.

Imamo pa tudi relevantne podatke. Absolutno vhodne podatke glede moči, tudi glede okvirne cene, ki je zame malce presenečenje, kar se je včeraj zgodilo na predstavitvi, okoli 20 milijard evrov. Tukaj se strinjam, da se ustanovi projektno podjetje in da je projektno podjetje lahko tudi eden izmed členov zakonodaje o drugem bloku. Trdim, da rabimo posebno zakonodajo, bi pa zraven povabil tudi druge države in druge investitorje gradnje. Ker če bomo mi dobili tudi privatne investitorje, energetske sklade na primer, verjemite, da bodo korupcijska tveganja mnogo nižja, kot če to gradi samo država z lastnim finančnim vložkom.

Težko ocenim na pamet, kdaj bi bil stop. Tudi nimam dovolj podatkov, da bi rekel, po kakšni ceni na megavatno uro bo prišla elektrika. Premalo je vhodnih podatkov. Ampak če ti nekaj nujno potrebuješ, potem to ne potrebuješ samo za danes. Nuklearka je za naše otroke in za zanamce. Torej moraš računati tudi to dolgoročno komponento. Še enkrat pa poudarjam, da če bi ocenil, da je to prevelik finančni zalogaj za našo državo za naslednje generacije, bi povabil zraven tudi privatne sklade. Slovenska podjetja, ki potrebujejo elektriko. Od Kidričevega, Taluma in drugih podjetij, SIP na primer, bi povabil zraven, da sodelujejo pri financiranju izgradnje.

Morate vedeti eno stvar. Nuklearna tehnologija je veliko bolj pod nadzorom kot pa termodivizije. Zato, ker tukaj imamo štiri, pet multinacionalk, ki znajo postavljati jedrske elektrarne. Ko gre za takšno materijo, mora biti v prvi vrsti zagotovljena varnost.

Kar se finančnega dela tiče. Pravim, projektno podjetje in močan nadzor. Veste, da bi bila finančna varnost zagotovljena, bi povabil zraven tudi tujo državo, bi povabil tudi tuje sklade, tuja podjetja zato, ker vem, da bi vršili nadzor. Če ga sami ne zmoremo, potem sem prepričan, da bi nekdo, ki je privatni vlagatelj, mnogo bolj učinkovito vršil nadzor kot pa država.

Mene zanima, kako bodo ljudje jutri bolje živeli. Zato bom šel na volitve po najboljši rezultat skupne liste – 15 odstotkov, prenesel vzdušje interesa in energijo v te odstotke. In potem se bomo odločali, kakšni bodo razrezi po resorjih.

Veste, jaz se rad ne vračam, ampak grem nekam drugam, širit obzorja.

Prvič je tukaj program. Mi govorimo samo o sorodnih programih. Druga stvar, zakaj izbrati Novo Slovenijo? Zaradi načina življenja, ki ga zagovarjamo, in zaradi tega, ker smo res hkrati kot močna konservativna linija usmerjeni tudi jasno v prihodnost, da način življenja, kot ga poznamo, pustimo tudi za naše zanamce, naslednike, naše otroke, naše vnuke.

Hvala tudi vam.