Gospod Han, pozdravljeni. Na prihajajočih volitvah ciljate na 15 odstotkov podpore, medtem ko vam javnomnenjske ankete kažejo dobrih 6 oz. 7 odstotkov. Kje nameravate dobiti teh dodatnih 9 odstotkov? Jih boste vzeli Golobu, morda razočarani desnici ali stavite na tiste, ki doslej niso hodili na volitve?
Niti ne razmišljam, kje bi jih vzel. Mi razmišljamo, kako lahko ljudi prepričamo. Ta moj optimizem temelji na dobrih kandidatih, na analizi prejšnjih volitev in na tem, da lahko 88 kandidatk in kandidatov dobi približno 100.000 glasov, kar je po nekem odstotku, kot jaz razmišljam, lahko tudi blizu 15.
V ponedeljek ste na soočenju POP TV v Kopru presenetili, ko ste rekli, da ste se pripravljeni odpovedati tudi ideologiji in vrednotam za dobrobit države. Zakaj bi vas potem kdo volil, če pa so v politiki vrednote in ideologija vendarle pomembne?
Se bom popravil, saj veste ... včasih pred kamero rečeš kakšno besedo, ki je ne misliš točno tako. Moji prijatelji so vedeli, kaj želim povedati. Ideologija je ena stvar, vrednote so vendarle druga. Socialni demokrati seveda imamo rdeče črte – ampak hotel sem povedati, da imamo svoj program, ki je nabor nekih rešitev. Ni pa to program, s katerim želimo izsiljevati. In so teme, kjer se bomo pač morali dogovoriti. Ena je davčna politika, druga varnost, tretja sociala. Je pa res, da ne bi šli s tistimi strankami, ki imajo povsem drug pogled, kot ga imamo Socialni demokrati.
Povedali ste že, da z Janezom Janšo in SDS v vladi ne bi sodelovali, medtem ko se sodelovanja s stranko Anžeta Logarja ne bi branili. Ali torej nanj ne gledate kot na podaljšano roko SDS-a?
Jaz mislim, da se je Logar ta trenutek spremenil v volilni plakat ali pa v človeka, ki nagovarja ljudi, ampak moja ocena je, da bo verjetno po volitvah treba sestavljati vlado, ki bo imela 46 glasov. Jaz si seveda želim, da bo to levosredinska vlada, da bomo ponovili ta mandat, ampak če teh 46 glasov ta trojček ne bo dobil, se bomo morali pogovoriti tudi s kakšno drugo stranko. In tukaj ne bi rad povsem zaprl vrat. To je čisto realen pogled, da me ne boste 23. marca vprašali, kaj sem rekel 22. ali 24. februarja, in potem bom že prvi dan po volitvah rdeč.
Se pravi, se da iti z nekim inzulinom tudi nad to "sladkorno" zaradi Logarja?
Ja, v vsakem primeru bo treba imeti kakšen inzulin. Saj veste, dan po volitvah je mogoče potem malo drugače. Je pa res, da ne želim nekaterih stvari obljubljati že naprej, ker vem, da nekaterih stvari ne bomo mogli narediti.
Ravno vi ves čas opozarjate, da po 22. marcu pride 23. marec. Kot možnega partnerja vas vidi tudi Jernej Vrtovec. Menda sta zasebno v kar dobrih odnosih, oba rada počitnikujeta na Pagu. Bi lahko dobili prvo "paško" koalicijo?
Na Pagu je kar veliko politikov. Vsi kalkuliramo, kalkulirajo. Vendarle bo tisti, ki bo relativni zmagovalec na levi sredini, imel nek tempo in bo on izbiral. Jaz si želim, da bomo na levi sredini Socialni demokrati bistveno močnejši, kot smo bili na zadnjih volitvah, in potem bo skupen dogovor, kdo je lahko naš partner, morda iz sredine ali pa iz desnice. V nobenem primeru pa ne Janez.
Kolegica je omenila Pag. Razložite nam, kaj se je dogajalo s tisto vašo potjo na Pag. Ste s službeno kartico res plačali trajekt do svojega vikenda?
Ne, ne, ne. Jaz sem bil takrat v Splitu na srečanju Iger mladih. Službeno me je predsednik vlade oziroma vlada napotila na ta dogodek. Potem sem prosil šoferja, da me je odpeljal iz Splita in me odložil na Pagu. Šli smo na most, mene je odložil na našem vikendu, šofer pa je šel naprej na trajekt. In tam je s službeno kartico plačal 17 evrov, mislim, da je bila takrat cena trajekta. To je bila ta napaka. Jaz nisem nikoli v življenju, v tem mandatu potegnil službene kartice za kakršnokoli kosilo, karkoli. To je bila ta zgodba.
Saj veste, kako občutljivi smo Slovenci glede teh zadev. Gospod Prešiček je vozil instrumente, gospa Stojmenova Duh je uporabila modre luči ... Vas ni nič strah, da bi ..?
Ne, tega me pa res ni strah, ker je bilo to čisto življenjsko. Vi tega sicer ne veste, ampak če je kak politik v tej državi največkrat sam plačal kakšno stvar, ki bi mu morda pripadala s strani države, sem bil to jaz.
Pa ste potem poravnali teh 17 evrov? Ali je to ostal strošek države?
Ne vem, ali sem poravnal. Res ne vem. Ampak moram reči, da tukaj res nisem videl nobene napake. Mislim, da smo celo novinarjem, ki so to spraševali, jasno napisali, kako je bilo in kaj je bilo.
Prej ste omenili, da si želite nadaljevati levosredinsko koalicijo. Je vaša želja tudi nadaljevanje sodelovanja z Robertom Golobom in Svobodo?
Ja, drugače ne bo šlo. Druge možnosti kot levosredinska vlada – brez Goloba, brez Levice, morda še Prerod ali kakšne druge stranke, ki so levosredinske – ne bo.
Zakaj ste stali ob strani Robertu Golobu ob ugotovitvah KPK in ob dejstvu, da je pojedel lastno besedo? Ves čas poudarjate, da bi morala beseda v politiki nekaj veljati.
Se strinjam, ampak besede v politiki izgovarjajo posamezniki in vsak mora stati za svojimi besedami. Socialni demokrati smo v tem mandatu pokazali, da znamo prevzeti odgovornost, nismo se skrivali za drugimi strankami. Vsak politik mora oceniti, ali lahko ob težavah, ki so se mu nakopičile, še opravlja pomembno funkcijo. To je odvisno od vsakega posameznika. Jaz verjamem v kolege – gospoda Mesca, sebe, gospoda Goloba in še koga – da bi, če ne bi mogli več opravljati te pomembne funkcije, nekateri potegnili poteze.
V zadnjih dneh naslovnice polnijo novice o kibernetskih napadih na profil Gibanja Svoboda na Instagramu. Na drugi strani vplivneži trdijo, da ni šlo za napade, ampak da so k temu pozvali svoje ljudi. Videli smo tudi aretacije. Na nek način se je malce vpletla tudi vaša stranka – Tanja Fajon je o dogajanju v Sloveniji obvestila evropske kolege. Kako komentirate situacijo?
Lahko rečem samo to, da so nas opozorili že pred nekaj meseci, še pred volitvami, da se lahko začnejo dogajati kibernetski napadi in da se lahko tudi druge države vpletajo v našo volilno kampanjo, glede na geopolitično situacijo. Jaz sem eden tistih, ki nima Instagrama in TikToka. Facebook mi zadošča, tako da se s tem ne ukvarjam.
Imate pa verjetno kakšno stališče glede tega dogajanja?
Mene to skrbi. Skrbi me zato, ker družbena omrežja ne dajejo prave slike, v kakšni državi živimo.
Na kateri strani ste bolj – da je šlo za kibernetski napad ali ne?
Ne gre za to, da se ne bi znal odločiti. Res ne vem, ker te zgodbe nasploh ne spremljam. Nisem obremenjen z všečki, nisem obremenjen s tem, kdo in koliko ljudi pogleda moj video.
Ste kdaj dali navodila, da se kakšen neprijeten komentar izbriše?
Ne, nikoli. Komentarjev praviloma ne berem, ker si ne želim pokvariti dneva. Večina komentarjev pod politiko je vedno negativnih, zelo malo je pozitivnih. To me skrbi – kaj ljudje sploh razmišljajo in kako lahko o nekom napišejo stvari, če ga sploh ne poznajo. Včasih me kdo opozori, sicer pa tega ne berem. To je pač politika.
Vrnimo se na odnose v koaliciji. Večkrat ste povedali, da ste za božičnico in minimalno plačo izvedeli iz medijev. Zdi se, da se pomembne odločitve sprejemajo mimo vas. Kako to, gospod Han, da niste del teh pogovorov?
Želim si, da se v naslednjem mandatu že na začetku dogovorimo, da vse odločitve, pomembne in manj pomembne, sprejemamo z malo večjim razmislekom, ne tako na hitro in ne zgolj z mislijo na lovljenje glasov. Vsebinsko nimam ne z božičnico ne z minimalno plačo nobenih težav, nasprotno. Je pa treba doseči socialni dialog, da bomo vedeli, v kakšnem predvidljivem okolju gospodarstvo deluje.
Vi stalno poudarjate pogovarjanje in stojite ob predsedniku vlade, čeprav se zdi, da z njegove strani tega dialoga ni.
To je bolj vprašanje zanj kot zame. Jaz nisem zamerljiv človek. Razumem tudi nekatere poteze, ki jih je treba narediti hitro. Saj tudi jaz kot predsednik stranke ali minister kdaj sprejmem kakšno odločitev brez širšega posveta, ker je pač treba v življenju hitro reagirati. Na splošno pa verjamem, da bomo v prihodnje znali nekatere stvari sprejeti bolj premišljeno.
Se torej niste nikoli počutili na "salamoreznici" v tej vladi?
Morda na začetku mandata. Kdaj sem bil razočaran, ker je bila beseda Socialne demokracije preslišana, kljub temu da smo 30 let na politični sceni in da smo prispevali k marsikateri dobri stvari v državi, v kakršni danes živimo.
Dotaknimo se še poslanskih prestopov. Socialni demokrati tudi v tem mandatu delujete kot varno zavetje za poslance, ki zapuščajo vaše koalicijske partnerje. Je to strateška krepitev stranke ali gre za politični kanibalizem, s katerim slabite lastno vlado, da bi si zagotovili boljše izhodišče na volitvah? Kar se vam tudi očita.
Niti si ne bom delal utvar, da mi boste vse verjeli, ampak ... V 22 letih sem doživel, da je k nam prišlo bistveno več ljudi, kot jih je odšlo – govorim, kar se tiče parlamenta. Devet let sem bil vodja poslanske skupine, pa tudi v vrhu stranke, in nikoli nisem nikogar cukal za rokav ali prosil, naj pride v našo stranko, enostavno se je to zgodilo spontano. Ali spoznajo, da imamo ta nek tovariški duh, da je naše delovanje nekoliko drugačno, usmerjeno na dolgi rok, ne vem. Sem pa vesel, da jih je v tem času prišlo osem ali še več, če gledamo še obdobje LDS, so prišli štirje, mislim, da celo pet. Ne vem natančno, vem, da me boste lovili na dejstvih (smeh). V zadnjem obdobju pa Terček, Židan, Brglez in tako naprej. Jaz to vidim kot nekaj dobrega – da prepoznajo, da je naša stranka tista, ki mogoče gleda dlje od enega mandata.
Posebej spektakularen je bil prestop Mateja Tašnerja Vatovca. Kako odgovarjate na špekulacije, da ste s tem prestopom ubili dve muhi na en mah: dobili eminentnega politika in hkrati nekoliko oslabili svojo podpredsednico Meiro Hot, saj bosta kandidirala v isti volilni enoti in se pravzaprav med seboj pomerila za vstop v parlament?
To sem že večkrat razložil. Mene je Matej poklical. Mislil sem, da me kliče kot ministra za gospodarstvo ali vodjo poslanske skupine, pa mi je povedal, da bi rad prestopil. Rekel sem mu, naj si vzame še nekaj časa, da to tudi skomunicira. To je bila vsa zgodba in mislim, da smo z Matejem dobili enega izkušenega intelektualca.
Kar se tiče strankarskih računic, pa ne vidim težav, če sta v eni enoti dva ali trije močni kandidati. V volilni enoti pet imamo mi pet močnih kandidatov in ne vem, kdo bo dobil največ glasov – od Janka Kosa do gospe Katičeve, Rednjakove, v Slovenj Gradcu je naš minister za kohezijo Sandi Jevšek in še bi lahko našteval. Tudi v moji volilni enoti smo jaz, Soniboj Knežak in Kavčič v Črnomlju, da o Ljubljani ne govorim. Konkurenca mora biti. Tega se nihče ne zaveda, jaz pa vem – najprej moramo vse glasove zmetati v eno vrečo, da dobimo mandate. Kdo bo na koncu izvoljen, je zame manj pomembno, ker verjamem, da bo vseh 88 kandidatov dobro opravljalo poslansko delo.
Ste pa vi na nek način netivo za te govorice, ker z gospo – vodjo poslanske skupine – niste komunicirali.
Se strinjam in sem se takrat tudi opravičil. Veste, kako zahtevni ste mediji. Če bi to prišlo ven, koliko vprašanj bi bilo v zadnjih dneh in nekih zarot in potem morda do te zadeve sploh ne bi prišlo.
Če ostanemo še malo pri zarotah. Koliko težav imate z družino Meire Hot, njen stric Vejsil Hot je podjetnik, na nekaterih fotografijah ste skupaj. Ona je napovedala tudi tožbe medijem. Koliko vas je to zmotilo, ste tudi zato pripeljali Vatovca?
Na tisti fotografiji sedimo, mislim da v njihovi gostilni. Jaz imam tak način dela: ko kot predsednik stranke ali minister pridem v kraj, vedno pokličem članstvo in se po službenih obveznostih dobim še z njimi. In v tej gostilni smo se dobili s članstvom. Slika je seveda samo ta, drugače pa so bili tam ljudje iz Kopra in Izole. To je moj način dela – predsednik stranke mora imeti stik s članstvom.
Meira Hot je kakovostna, dobra poslanka, na katero smo zelo ponosni. Je podpredsednica stranke in parlamenta in želel bi si več takšnih kandidatk oziroma poslancev.
Se pravi, težav z družino Hot nimate?
Ne, nimam nobenih težav. Poznam gospoda Hota, to je vse. Ne jaz ne Meira ne moreva prevzemati odgovornosti za stvari, za katere nisva odgovorna. Najslabše v življenju je, ko otroke ali sorodstvo obremenjujemo za nepravilnosti, ki jih niso sami naredili.
Omenili ste, kako delujete kot predsednik Socialnih demokratov. Kdaj in zakaj pa ste se odločili, da se boste potegovali za ta položaj? Vemo, da ste kandidaturo naznanili tik pred zdajci. So se vam zdeli konkurenti – Brglez, Prednik, Beočanin – preslaba izbira ali ste čakali, da se vam ne bi bilo treba soočiti z njimi?
Ne bom tajil in bom vedno povedal, da sem bil velik podpornik gospoda Beočanina. Če kaj, se Socialnim demokratom ne more očitati, da nimamo notranje demokracije. Imeli smo že kar veliko predsednikov in predsednic, zato obstajamo – to je stranka ljudi, ne enega posameznika. V zadnjih štirinajstih dneh so me začeli intenzivno nagovarjati, sicer tudi že prej, pa se nisem odločil za to. Potem sem rekel, da grem kandidirat, tudi zaradi dolgoletnega staža, da mi ne bi kdo očital, da sem stisnil rep med noge. Rekel sem, da bomo zbrali podpise, ampak brez lobiranja. Potem se je pa zgodilo, kar je.
Kakšno vlogo, če sploh, pa je imel pri vaši odločitvi Aleksander Čeferin?
Kar se tiče strankarske zgodbe, nobene.
Odločitev ste namreč sporočili iz Švice.
Res je, takrat sem bil v Švici na sestanku, ampak to ni bilo povezano. Sem se pa v zadnjih dneh pogovarjal z veliko ljudmi, ali naj se odločim za to ali ne. Čisto na koncu mi je največjo "kljukico" dala žena.
Ko že govorimo o Čeferinu – nedavno sta se skupaj pojavila na konferenci Sporto, kjer sta govorila o davčnem primežu, ki je neznosen in se ga močno čuti tudi v športu. Vam je žal, da v tem mandatu niste več naredili na področju davkov?
Da.
In zakaj niste?
Zato, ker pred vami sedi minister za gospodarstvo, ki ni minister za finance. In pač na tem področju ta vlada, nasploh na davčnem sistemu, ni naredila nič.
Ampak kot minister za gospodarstvo bi morali biti glas gospodarstva do finančnega ministra. Vam je žal, da niste uspeli?
Mislite, da nismo imeli pogovorov znotraj politike? Imeli smo jih. Ampak jaz vedno pravim, da nekaterih stvari ne želim reševati pod novinarskimi lučmi, pač pa se je treba dogovoriti znotraj hiše.
Kar se tiče gospoda Čeferina, ga izjemno spoštujem. Morda ga Slovenci celo premalo spoštujemo glede na funkcijo, ki jo opravlja, in glede na to, kakšno sporočilo kot predsednik UEFA lahko daje Evropi in svetu. To je nekaj, kar bi morali bolj ceniti.
Prav zaradi tega. Očitno sta se že prej veliko pogovarjala, vam je žal, da nista skupaj opozorila finančnega ministra? Morda bi vam bolj prisluhnil.
Saj v eni fazi je že prišlo do razmisleka. A davčno politiko – tako na strani gospodarstva kot športa – je treba sprejeti kot neko celoto. V tem mandatu smo za šport naredili veliko, to nam tudi priznavajo. Če pa ne bomo davčno razbremenili podjetij, ki investirajo v slovenske klube, in če klubi ne bodo imeli manj obveznosti in davkov pri plačevanju športnikov, bomo imeli na dolgi rok težave. Tega si Slovenija ne zasluži.
V vašem programu med drugim napovedujete obdavčitev premoženja v višini od 0,1 do 0,5 odstotka, vendar v njem ni jasno definirano, kaj šteje kot premoženje. Ali to pomeni, da boste obdavčili tudi nepremičnine, v katerih ljudje živijo, prihranke, delnice v podjetjih, kmetijska zemljišča, gozdove?
Mi smo stranka, ki meni, da samo spuščanje davkov na eni strani, na drugi strani balans ... ta matematika se ne bo izšla. Predlagamo progresivno obdavčitev premoženja. Do nekih 200.000 evrov premoženje ne bi bilo obdavčeno, potem pa progresivno – od števila stanovanj, do števila nepremičnin, ki jih imaš. V Sloveniji je kar nekaj ljudi, ki imajo veliko praznih stanovanj in ta bi bilo treba na nek način obdavčiti. Prvo stanovanje pa je stvar, o kateri se moramo dogovoriti in bi ga jaz pustil na ravni zdajšnjega nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.
Tako da imamo program, ki ga lahko damo na mizo. Ključno pa je zdaj, kako bomo prišli do nekega davčnega izplena, ki bo pravičen in bo omogočil učinkovite javne sisteme in nadaljevanje socialne države, kakršno smo gradili zadnjih 30 let.
Gospodarstvo vladi očita 15 novih regulatornih in davčnih obremenitev, 1,5 milijarde evrov novih davčnih zajemov, 16.000 ogroženih podjetij in 66.000 delovnih mest. Kako kot gospodarski minister gledate na takšno bilanco?
Glede 1,5 milijarde sem ravno danes na vaši hiši prebral, da ni tako. Mi smo v tem mandatu naredili dve ali tri napake, ki jih verjetno ne bi ponovili in ki so razburile ljudi. Spomnite se obveznega štempljanja – to je razjezilo ljudi. Pri čezmejnem delu smo obljubili kompenzacijske ukrepe, pa jih nismo izvedli. Takšne male stvari so povzročile nezadovoljstvo med ljudmi.
Res je, dvignili smo davek na dobiček, ampak to zaradi poplav. Ta ukrep je časovno omejen. Ko pa pogledamo, kaj pa smo naredili: takoj ob energetski krizi smo regulirali cene energije, subvencionirali elektriko. Ob poplavah smo takoj odreagirali in zdržali pritisk, gospodarstvo je bilo na kolenih, smo dali avanse, plačali škodo gospodarstvu, iz Evrope pridobili 400 milijonov evrov za sanacijo. Danes se Koroška gradi, spreminja zaradi poplav, hvala bogu. Tako da jaz ne bi bil tako kritičen. Res pa je, da se mogoče nismo znali na pravičen ali socialen način več dogovarjati z delodajalci in sindikati.
Menite, da bi bila brez ukrepov vlade gospodarska slika še slabša?
Absolutno.
Mimogrede – na GZS pravijo, da brez farmacije, bančništva in zavarovalništva preostalo gospodarstvo že tri leta stagnira ali nazaduje.
Razumem ves ta negativizem, ampak ali naj potem rečemo: Krke ne potrebujemo v tej državi?
Govorimo o tem, da ima preostalo gospodarstvo očitno težave.
Drži, a ne samo zaradi ukrepov te vlade, temveč zaradi konkurenčnosti celotne Evrope. Nemčija ima že več let težave, Avstrija prav tako. Konkurenčnost Evrope je vprašljiva. Kitajci nam vozijo avtomobile iz Kitajske in Evropa nima pravega odgovora. Nismo osamljen primer te Evrope. Je pa res, da, ker smo izvozno naravnana družba, to občutimo močneje. A če pogledamo investicije, ki smo jih pripeljali v Slovenijo, smo lahko tudi ponosni. Da jih ne naštevam ponovno, ker sem jih v tem mesecu že tolikokrat.
Kaj pa kritike gospodarstvenikov in grožnje podjetij z odhodi v tujino? Gospod Brodnjak je bil zelo razočaran, ker se niste udeležili Gospodarskega kroga. Opozoril je, da se bo ob nadaljevanju takšnega odnosa zgodil zgodovinski in nepovraten eksodus podjetij v tujino. Vas takšne grožnje podjetnikov ganejo, jim verjamete?
Vsaka kritika me gane in jo jemljem z vso resnostjo. Ampak smo v fazi volitev in tega kričanja je toliko, da ne vem, če smo se ta trenutek zmožni usesti za mizo in pogovarjati o dejstvih ter potrebnih ukrepih. Verjamem, da se bo 23. marca ta glasnost znižala in bomo lahko potegnili nekatere poteze za večjo konkurenčnost.
Kako pa gledate na odnos vaših koalicijskih partneric do gospodarstvenikov? Sploh v Levici ne varčujejo s kritikami, da jim gre zgolj za lastne dobičke in ne resnično skrb za dobrobit podjetij.
Jaz razlikujem med obrtniki in malimi podjetniki, ki z lastnimi žulji ustvarjajo dodano vrednost, zaposlujejo ljudi, imajo drugačne poglede in se ne borijo toliko za dobičke kot veliki sistemi, katerih lastnike zanima samo dobiček.
Za druge stranke ne bom govoril. Zame solidarnost in razvoj nista izključujoča, iti morata z roko v roki. Lastniki podjetij in zaposleni morajo sodelovati, da bo blaginja v tej naši državi.
Na vašem ministrstvu deluje tudi svet za cene naftnih derivatov. V zvezi s Petrolom se je v tem mandatu veliko dogajalo – zapiranje bencinskih servisov, zdaj pa zaradi minimalne plače in nadaljevanja omejitve marž napovedujejo selitve na Hrvaško. Kako komentirate zgodbo v zvezi s Petrolom?
Mislim, da se okoli Petrola že štiri leta pojavljajo težave z maržami. Imeli smo liberaliziran trg še v prejšnjem mandatu, potem so liberalizacijo ugasnili, marže znižali na minimum, nato smo jih mi nekoliko povečali. Ta zgodba je nekje vmes. Nenazadnje država dobi sredstva tudi iz trošarin. Težko to komentiram.
Ampak imate svet, ki je predlagal delno sprostitev marž.
Seveda. Po zakonu o kontroli cen smo morali ustanoviti svet. Tudi meni so takrat očitali, da sem ga ustanovil zaradi povezav našega družinskega podjetja s Petrolom. Zadevo je pregledala tudi KPK. Svet smo morali ustanoviti, vsi so me pozivali k temu, in ko se sprejme uredba, jo mora svet pregledati in svetovati ministru za gospodarstvo in ministru za okolje. Nista pa ministra vezana na mnenje sveta – odločitev sprejmeta sama.
Če bi imeli čarobno palčko – bi glede marž kaj naredili drugače? Tudi glede avtocestnih postaj, ki so jih želeli razbremeniti.
Treba se je usesti za mizo. V zgodovini je bil vedno nek dogovor med vlado in naftnimi družbami. Ne smemo pozabiti, da je država še vedno pomemben lastnik Petrola – več kot 30 odstotkov.
Če prav razumem, je vaše stališče tukaj malo mehkejše od stališča predsednika vlade?
Treba je jasno povedati, da je tukaj malo političnega ozadja. Kar se mene tiče, bi morda kakšno potezo naredil drugače.
Kakšno politično ozadje imate v mislih?
Tudi pri kadrovskih zadevah, saj to malo spremljamo. A če sem s čim zadovoljen, sem s tem, da Socialni demokrati pri kadrovanju v Petrolu nismo sodelovali.
V Petrolu ne ...
Nikjer, nikjer.
Ste tudi delničar Petrola. Koliko delnic imate?
Mislim, da dve delnici, ki sem ju podedoval od očeta leta 2009.
Vaše podjetje – oziroma ni več vaše, prepisali ste ga na ženo – še vedno posluje s Petrolom?
Imamo družinsko podjetje, ki še posluje z njim, a minimalno. V našem podjetju je zaposlenih sedem ali osem ljudi, občasno čistimo Petrolove črpalke in to je vse.
Leta 2019 je bil promet s Petrolom od 200.000 do 300.000 evrov. Imate podatke, koliko je tega poslovanja danes?
Manj, približno med 150.000 in 200.000 evrov letno. Ampak to mi delamo že od leta 1998.
Pogosto rečete, da znate biti samokritični, prej ste že našteli nekaj napak. Ko gledate nazaj na mandat – kateri sistemski ukrep je tak, da lahko rečete: brez našega vztrajanja ga ne bi bilo in Slovenci danes živijo bolje.
Še ne živijo bolje zaradi našega ukrepa, bi pa izpostavil zakon o participaciji delavcev pri dobičku. Verjamem, da bo dal rezultate v naslednjem letu.
Kaj pa vam je spodletelo? V tem mandatu je predvsem govora o zdravstvu, čakalne dobe se po podatkih ZZZS povečujejo, vi pa ste imeli pred prejšnjimi volitvami tisto znamenito parolo 30 dni do specialista. Vam je tam spodletelo?
Glede na rezultate – da. Glede na idejo pa ne. Še vedno si želim, da bi vsak prišel do specialista zelo hitro, ne glede na debelino denarnice. Morda nam ni spodletelo toliko na zdravstvu, kot na komunikaciji, kaj vse smo dobrega naredili v tej državi. Nismo znali na splošno skomunicirati vseh pozitivnih zgodb. Res pa je, da smo Slovenci neizmerno zahtevni pri vsem. Dobrega pogosto ne vidimo, slabo pa zelo hitro.
Se strinjate s predsednikom vlade, ki pravi, da so čakalne vrste v veliki meri fiktivne? In kot smo prej omenjali spor vlade z gospodarstveniki, vidimo tudi spor dela vlade z zdravniki. Kako vi gledate na zdravnike?
V teh dneh se pogovarjam in poskušam razvozlati, kakšne so realne čakalne vrste. V naši stranki imamo tudi strokovnjake – direktorica novomeške bolnišnice je naša dolgoletna članica in nam daje strokovne podlage, šef NIJZ-ja je naš član in še bi lahko našteval.
Pri osebnih zdravnikih vidim težavo. Dejstvo je, da jih veliko menjuje občine zaradi boljših pogojev in je včasih to nemogoče za ljudi. En dan imaš osebnega zdravnika s tem priimkom, ki gre v drugo občino in ga potem izgubiš. Ne razumem, zakaj nismo uspeli organizirati sistema tako, da imaš v zdravstvenem domu osebnega zdravnika in tisti, ki je na voljo, te pregleda. Seveda je to težje, ker osebni zdravnik pacienta pozna. Na primarnem zdravstvu bomo morali narediti bistveno več. Ko bomo okrepili primarno raven in spremenili zakon o javnih zavodih, da bodo imeli direktorji malo več palice in korenčka, potem bo lažje.
Gospod Han, kdaj bodo znani rezultati ponovljenega razpisa Spirit za prestrukturiranje premogovniških regij, za katerega je na voljo skoraj 69 milijonov evrov?
Upam si reči, da v dobrem mesecu. Ne bi pa špekuliral, ali bo to pred volitvami ali takoj po njih. Zadovoljen sem, da smo razpis ponovili, da smo vanj vključili bistveno več varovalk in da nam je Evropa dovolila enoletno podaljšanje končne izvedbe. Upam, da bodo sredstva zdaj dobili tisti, ki bodo ustvarjali novo dodano vrednost in zaposlovali ljudi v teh dveh regijah.
Zakaj je bil ponovljen razpis objavljen tako pozno? Ste čakali, da bodo rezultati znani po volitvah?
Ne, ravno nasprotno. Nekateri so mi rekli, da bi bilo dobro, če bi bilo to pred volitvami, da bi se lahko pohvalil. Tukaj ne bi špekuliral. Bolj pomembno je, da bodo rezultati takšni, da nas ne bo bolela glava.
Kako boste preprečili blamažo, ki se je zgodila lani, ko je zmagovalec prek dveh podjetij dobil 20 milijonov evrov? In tukaj Socialni demokrati niste prevzeli odgovornosti, čeprav je bil razpis razveljavljen.
Kot minister sem naredil tisto, kar sem moral. V času ocenjevanja vlog nimam nobenega vpliva, niti ne smem nič spraševati, ker me lahko prijavijo. Poleg tega 95 odstotkov ljudi na Spiritu sploh ne poznam. Vem pa, da so dobri uradniki, in za tem stojim. Kaj smo naredili, da bo drugače? Vključili smo dodatne varovalke in drugačne cenzuse. Upam, da se bo zdaj izšlo.
Ampak videli smo, da ste se družili s podjetniki, ki so bili dejansko izbrani na razveljavljenem razpisu.
Videl sem samo eno sliko, ko sem bil v Zagorju s Skittijem. To je staro družinsko podjetje, takrat niti nisem vedel, da so se prijavili na razpis. Pa sploh ni pomembno – če je temu tako, potem ne bi smel nikamor več in se slikati, saj se ogromno podjetij prijavlja na naše razpise. Več kot 600 milijonov damo na letni ravni za razpise. Direktorji me pogosto sprašujejo, kdaj bodo razpisi in to mi jasno povemo. Na to nimamo vpliva in če bi me še enkrat povabili na otvoritev, bi še enkrat šel.
Ste pričakovali, da bo razpis prinesel takšne zmagovalce – prehranska dopolnila in podobno? Že ta vsebinski del.
Ne. Predvsem nisem pričakoval, da bo eno podjetje brez zaposlenih dobilo toliko sredstev. Ko sem videl rezultate – prej jih res nisem poznal – sem takoj ustavil. Seveda so mi pomagali tudi mediji, ki so takoj opozorili na to. Med vikendom me je nekdo poklical in mi rekel: Bodi pozoren.
Pred objavo?
Ne, po objavi. Nikoli ne bom pozabil. Bil je petek in mi smo bili neizmerno veseli, ker smo postali – in to je tudi uspeh našega ministrstva – polnopravni člani agencije ESA in smo imeli v Vitanju lepo prireditev, kjer nam je ploskala celotna Evropa. Tisti dan, menda popoldne, naj bi šli ven rezultati razpisa. In čez vikend me je nekdo opozoril. Za vikend sem bil zelo zadovoljen, ker je ta prireditev uspela in je ESA res ena zgodba o uspehu. V ponedeljek pa smo potem pozabili na ESO in se ukvarjali samo še s tem.
Eno vprašanje v tej aferi smo večkrat zastavili vaši stranki, a odgovora nismo dobili. Gospod Von Horvath naj bi po zanesljivih informacijah financiral kampanjo vaše stranke za evropske volitve. Da ali ne?
Kar se mene tiče – mislim, da ne. Mi smo za evropske volitve porabili 40.000 evrov. Ko sem postal predsednik in videl, v kakšnem stanju je stranka, sem govoril z generalno sekretarko in ji rekel: relativno malo denarja, denar nam ne bo omogočil, da bomo ljudi nagovorili. In smo takrat s 40.000 evri in z velikim vložkom gospoda Brgleza in gospoda Nemca oddelali. Tudi v tej kampanji bomo zelo skromno porabili denar, a transparentno. Vidim, da imajo nekateri kar hude kampanje, jaz pa približno vem, ker sem že dolgo na svetu, koliko kaj stane.
Pa ko smo že pri zadevah, ki so odmevale v preteklem mandatu. Več kot dve leti sta minili od nakupa stavbe na Litijski. Stavba je še vedno prazna, država vsak mesec plačuje na tisoče evrov za varovanje in vzdrževanje, medtem ko pravosodje še vedno nima ustreznih prostorov. Bi jo vi raje prodali z izgubo ali vanjo vložili novih 6 milijonov evrov za obnovo? Kaj je ceneje za davkoplačevalce?
Govorim osebno, z nikomer se nisem pogovarjal. Dejstvo je, da je stavba zdaj v lasti države. Dejstvo je, da je bila kupljena za sedem milijonov evrov in da jo je treba obnoviti. Jaz bi jo kot dober lastnik zdaj obnovil in jo dal v življenje v smislu, da bi država namesto tam, kjer najema neke prostore, šla v te prostore, če bi bila za tisto državno podjetje ali agencijo ta stavba sprejemljiva.
To bi moral narediti vsak gospodar. Ne smemo dopustiti, da stavba propada. Ko gledamo, koliko je stalo – sedem milijonov plus obnova, recimo tri, štiri ali pet milijonov – je to zagotovo za državo bistveno bolj ugodno, kot pa, da jo prodamo pod nekimi pogoji, ki bi bili nižji od tega, kolikor smo dali.
Vaša nekdanja ministrica je dejala, da so posel vodili kadri SD mimo nje. Podobno je pokazala revizija ministrstva. Ali ste izvedli notranjo revizijo, ki bi pokazala, kdo iz vodstva je operativno pritiskal na uradnike?
Mi kot stranka tega ne moremo narediti. Verjamem, da bodo institucije ugotovile z imenom in priimkom, kdo je v tej zadevi naredil napako – če jo je. Računsko sodišče je že nekaj ugotovilo, preostalo bodo verjetno preiskali NPU in sodišče. Kolikor razumem, so te institucije že vključene v postopek. Sam bi se raje umaknil in neodvisno prepustil zadevo institucijam. Bi pa jaz v vsakem primeru tako stvar, preden bi jo kupil, šel pogledat.
Ampak nekdanja ministrica zdaj ni med osumljenimi. Vam je žal, da ste od nje tako hitro zahtevali odgovornost? Zdaj se preiskujejo predvsem nižji kadri.
Ta zgodba je žalostna. Gre za verigo odločitev. Vesel sem, da ministrica ni nič kriva, vendar je nekdo moral sprejeti odločitev za nakup. O tem pa niso odločili uradniki sami.
Se vam ne zdi to malce dvolično? Tukaj ste želeli odgovornost v sekundi, prej smo govorili o Spiritu, kjer se je pa kar vleklo, odstopil pa je zgolj direktor. Ne vi ne vaš državni sekretar, za katerega je bilo jasno, da se je dobival z Von Horvathom, pa nista sprejela nobene odgovornosti.
Niti približno ne bi rad z vami polemiziral, ampak pri Spiritu je ena velika razlika. Kot minister sem odreagiral takoj. Nobena pogodba ni bila podpisana, porabljen ni bil niti cent. In samo na ta način lahko minister kaj naredi. Odgovornost je prevzel gospod Capl, čeprav mu verjetno tega ne bi bilo treba. Kljub pridevniku "afera" je to edina stvar, ki jo lahko kot minister naredim. Pri tej zadevi (Litijska, op. a.) pa so finančni tokovi šli in stavba je bila kupljena za nekaj, kar se danes ne uporablja.
Ampak kot minister ste bili tudi član vlade, ki je nakup potrdila.
Res je. A ko vlada potrjuje odločitve posameznih ministrstev, se ne poglabljaš v podrobnosti in delo drugih ministrov. Jaz ne preverjam, kako ministrstvo za infrastrukturo gradi železnice ali ceste. Ne moremo se vpletati. Če je vlada sprejela odločitev in se je denar prenesel s financ na pravosodje, sem moral verjeti, da je vse pripravljeno ustrezno.
Predstavljam si, da bi tudi nekdanja ministrica Švarc Pipanova dejala, da je tudi ona ravnala pravilno in da je želela ostati ministrica, da bi raziskala zadevo.
V tem ni nič spornega. Ampak če se spomnite, takrat je bil pritisk javnosti iz dneva v dan večji. Smo pa rešili en drug pritisk javnosti, ko je naša ministrica za pravosodje odstopila v primeru Novega mesta.
No, to pa je še tretji primer.
Pri katerem bi pa moral kdo drug odstopiti, verjetno.
Vam je žal, da ste tako hitro odreagirali?
Ne, ni mi žal, ker je razbremenila vse. Tam se pa nismo pogovarjali o milijonih, pač pa o smrti človeka. Čustva v tej državi so bila na takšni ravni, da je bila odgovornost politike, da naredi neke stvari. In Andreja je naredila nekaj, kar lahko naredijo samo veliki ljudje.
Kateri vidni člani SD, povezani z Litijsko, pa so danes še vedno v vašem ožjem krogu svetovalcev?
Kolikor razumem, nihče. Nekdanji generalni sekretar je še član stranke, a ni v vodstvu. Generalna sekretarka je Živa Živković, podpredsedniki so znani, predsedstvo je novo. Pa tudi kolikor razumem, nekdanji generalni sekretar ni v nobenem postopku. Ne vem pa.
Smo pa tudi videli marsikaj. Njegova sporočila glede Litijske.
Smo videli, ampak to so vprašanja zanj. Sam se s tem nisem ukvarjal. Edino, kar je, me je Litijska pripeljala na predsedniško mesto, čeprav bi mi bilo zdajle verjetno malo lažje. Bi bil verjetno v kampanji v Laškem, ne pa pred tako zahtevnima dvema novinarjema (smeh).
SD je bila v preteklosti pod drobnogledom zaradi dolgov. Zato ste prodali vilo na Levstikovi. To je bilo predstavljeno kot sanacija. Kdo so bili največji upniki stranke med podjetji in ali so ti podjetniki morda v zameno potem dobili posle z vašimi ministrstvi?
S tem se nisem ukvarjal na ravni posameznih podjetnikov. Največji upnik so bile banke. Ko sem prevzel stranko, sem najprej pogledal mesečne prilive in odlive ter število zaposlenih. To smo uredili. Nato smo šli na teren in članstvu jasno povedali, da druge možnosti kot prodaja Levstikove ni. Nadzorni svet, ki je tukaj opravil ogromno delo, je pregledal vse račune. S prodajo smo poplačali večino obveznosti, nekaj malega jih še sproti odplačujemo. Del sredstev smo privarčevali in jih namenili tudi za volitve. Danes lahko stranka normalno posluje. Če doma ne urediš oz. pometeš pred svojo hišo, težko pametuješ za druge.
Govorili ste že o evropskih volitvah, da ste porabili 40.000 evrov. Kakšni so zdaj proračuni za te volitve?
Na dnevni ravni spremljamo zadeve, a mislim – in me lahko po volitvah držite za besedo – da računamo na približno 500.000 evrov. To so realne ocene, ker točno vemo, koliko stanejo jumbo plakati, koliko stane najem dvorane, ozvočenje, mikrofoni in tako naprej.
Zanimivo bo pogledati tudi druge stranke. Mi računamo na okoli 500.000 evrov. Imamo 88 kandidatov, vsak dobi približno 1000 evrov podpore za osnovne aktivnosti. Ali bo končni znesek 500.000 ali nekoliko več, bomo videli. Toliko se lahko tudi "stegnemo", več ne bo šlo.
Boste vzeli kredit?
Pripravljamo možnost 200.000 evrov revolving kredita, če ga bomo potrebovali, saj moramo račune do določenega datuma zapreti. Takrat morajo biti vse obveznosti poravnane.
Za zaključek, gospod Han – vedno pravite, da v SD prevzemate odgovornost za svoja dejanja. V politiki ste že več kot 20 let, afere, o katerih smo govorili, so se dogajale pred vašimi očmi. Ste bili vsa ta leta tako naivni, da jih niste videli ali tako spretni, da ste se znali obrniti stran?
Ne, ne. Kritika medijem ni nikoli dobrodošla, ker potem dobiš nazaj po hrbtu, ampak naši stranki je vedno lažje dati pridevnik "afera" kot drugim. Pri nas je afera vse, pri drugih strankah pa ne vedno. Seveda smo naredili napake, tako kot so jih verjetno tudi druge stranke. Večine strank, ki so imele afere, danes sploh ni več. Ampak vseeno – še vedno znamo prevzeti odgovornost.
Hvala za pogovor.
Hvala za korekten pogovor.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.