Janša: Uskladili smo izhodišča za koalicijsko pogodbo

Čeprav je prvak SDS Janez Janša še nedavno zatrjeval, da manjšinske vlade ne bo sestavljal, jo zdaj kot kaže vendarle oblikuje. Danes je namreč sporočil, da so uskladili izhodišča za koalicijsko pogodbo morebitne prihodnje vlade. Janša, ki vodi pogajanja, računa, da bi konkretne vsebine pogodbe lahko uskladili v tednu dni, nato sledi kadrovski razrez, je napovedal. 

Za izvolitev računajo tudi na glasove Resnice, ki pa se je odločila, da ostaja v opoziciji, je dejal.

Janša je danes v izjavi v DZ pojasnil, da je bila prva faza pogajanj namenjena temu, da so ugotovili, ali so stranke morebitne koalicije programsko kompatibilne. In to je bil "lažji del posla". Druga faza je usklajevanje konkretnih vsebin koalicijske pogodbe. "Običajno je to najbolj zahteven del, računamo, da za to potrebujemo najmanj teden dni in če bomo uspešni, potem čaka odločanje na organih strank in če bodo te odločitve pozitivne, steče naslednja faza, to je usklajevanje resorjev in šele potem nastopi faza, ko koalicija predlaga konkretne kandidate, najprej za predsednika vlade, potem celotno vlado v državnem zboru," je opisal nadaljnje korake.

Izhodišča za koalicijsko pogodbo so sicer poslali vsem strankam, ki so podprle spremembe zakona o vladi, torej trojčku NSi, SLS, Fokus, Demokratom in tudi Resnici. Od slednjih so "dobili nek odgovor, da se pač ta izhodišča v zadostni meri ujemajo z njihovim programom", je dejal Janša. Kljub temu se je Resnica odločila, da bo v opoziciji. 

Ker je za izvolitev mandatarja potrebna absolutna večina v DZ, pa Janša pravi, da "za tisti del, kjer pač potrebujemo te glasove, računamo, da se bomo uskladili do zadostne stopnje".

Janša je ob tem dodal še, da "Slovenska demokratska stranka ne bo sestavljala vlade v tistem dodatku, ko je za izvolitev zadostna relativna večina". Ponovil je, da vlade ne sestavljajo za vsako ceno. "Hodimo po poti, ki je logična in bomo videli, do kje bomo prišli," je dejal.

Izhodišča so opredelili v 20 točkah, ki nakazujejo smer, v kateri bodo poskušali graditi koalicijo, je dejal Janša. Načelna izhodišča so zelo pomembna, je pa pri njih več manevrskega prostora. "Ko pride potem do konkretnih programskih vsebin po resorjih, je pa tisto bolj zahtevno delo pogajanj in usklajevanj in to nas še čaka," je dodal. Vsaka stranka ima glede pogajanj svoja pravila, ki jih bodo upoštevali, pravi.

Ob tem je dodal, da njihova ambicija ni narediti koalicijsko pogodbo kot v iztekajočem se mandatu, "kjer so napisali nek spisek želja z bombastičnimi obljubami, od katerih več ali manj ni bilo nič, razen v tistem delu, ki ga je prispevala stranka Levica in je šel v napačno smer".

"Mi bomo skušali oblikovati koalicijsko pogodbo, kot smo jo doslej že večkrat, ki koalicijske partnerje veže, da to, kar tam piše, prvič razumejo, drugič vedo, kaj je treba narediti za to, da se to uresniči, in tretjič se zavedajo, da bo na tem treba vztrajati in da to ni zgolj neka pot, ki je posuta z rožicami," je dejal.

Na vprašanje, ali bodo ob odločitvi Resnice, da bo opozicijska stranka, zamenjali predsednika DZ Zorana Stevanovića, saj to mesto načeloma pripada drugi največji koalicijski stranki, pa je dejal: "Ne vem, kje ste videli to pravilo zapisano."

V sredo bo državni zbor potrjeval spremembe zakona o vladi, ki število ministrstev s sedanjih 19 krči na 14. Ob tem je v javnosti že zaokrožil možen kadrovski razrez med najverjetnejšimi bodočimi vladnimi strankami in nekatera imena ministrskih kandidatov.

Po poročanju medijev bi trojčku NSi, SLS in Fokus pripadlo štiri ali pet mandatov, med njimi naj bi predsednik NSi Jernej Vrtovec zasedel mesto ministra za infrastrukturo in energetiko, vodja njihove poslanske skupine Janez Cigler Kralj bi postal minister za demografijo, družino in socialne zadeve ali minister za izobraževanje, znanost in mladino. Za vodenje obrambnega ministrstva se kot možni kandidati omenjajo evropski poslanec Matej Tonin, nekdanji šef Darsa Valentin Hajdinjak ali poslanec Janez Žakelj. NSi bi lahko pripadlo tudi kmetijsko ministrstvo, za katero pa naj bi bil interes tudi v SDS.

V križanki za sestavo vladne ekipe naj bi bili tudi predsednica SLS Tina Bregant, ki bi lahko prevzela funkcijo ministrice brez resorja, pristojne za Slovence v zamejstvu in po svetu, ter Monika Kirbiš Rojs iz Fokusa, ki bi lahko prevzela področje regionalnega razvoja in lokalne samouprave.

Demokratom naj bi po poročanju medijev pripadla tri ministrska mesta. Predsedniku stranke Anžetu Logarju naj bi se nasmihal položaj ministra za gospodarstvo, delo in šport. Kot njihovega kandidata za vodenje zdravstvenega resorja se omenja sedanjega vodjo poslanske skupine Tadeja Ostrca. Po nekaterih informacijah bi lahko Demokratom pripadlo mesto kulturnega ministra, za katerega se omenja nekdanjega direktorja Javne agencije za knjigo Aleša Novaka, ali mesto pravosodnega ministra, za katerega bi lahko kandidiral nekdanji minister Senko Pličanič.

Iz kvote SDS naj bi finančno ministrstvo znova prevzel Andrej Šircelj, prav tako naj bi ministrski stolček ponovno zasedel Zvone Černač, tokrat na resorju lokalne samouprave, kohezije in regionalnega razvoja ali na resorju okolja in prostora. Vodenje zunanjega ministrstva naj bi se obetalo diplomatu Tonetu Kajzerju. Med kandidati za notranjega ministra se omenja nekdanji minister Aleš Hojs, ki pa bi lahko po nekaterih informacijah ostal tudi na poslanski funkciji.

V strankah in tudi Janša sicer vztrajajo, da gre pri navajanju imen za špekulacije in da bodo sami najprej poskusili uskladiti vsebinske podlage za delovanje prihodnje vlade.