Janša: Uskladili smo izhodišča za koalicijsko pogodbo

Čeprav je prvak SDS Janez Janša še nedavno zatrjeval, da manjšinske vlade ne bo sestavljal, jo zdaj, kot kaže, vendarle oblikuje. Danes je namreč sporočil, da so uskladili izhodišča za koalicijsko pogodbo morebitne prihodnje vlade. Janša, ki vodi pogajanja, računa, da bi konkretne vsebine pogodbe lahko uskladili v tednu dni, nato sledi kadrovski razrez, je napovedal.

Za izvolitev računajo tudi na glasove Resnice, ki pa se je odločila, da ostaja v opoziciji, je dejal.

Janša je danes v izjavi v DZ pojasnil, da je bila prva faza pogajanj namenjena temu, da so ugotovili, ali so stranke morebitne koalicije programsko kompatibilne. In to je bil "lažji del posla". Druga faza je usklajevanje konkretnih vsebin koalicijske pogodbe. "Običajno je to najbolj zahteven del, računamo, da za to potrebujemo najmanj teden dni, in če bomo uspešni, potem čaka odločanje na organih strank, in če bodo te odločitve pozitivne, steče naslednja faza, to je usklajevanje resorjev in šele potem nastopi faza, ko koalicija predlaga konkretne kandidate, najprej za predsednika vlade, potem celotno vlado v državnem zboru," je opisal nadaljnje korake.

Izhodišča za koalicijsko pogodbo so sicer poslali vsem strankam, ki so podprle spremembe zakona o vladi, torej trojčku NSi, SLS, Fokus, Demokratom in tudi Resnici. Od slednjih so "dobili nek odgovor, da se pač ta izhodišča v zadostni meri ujemajo z njihovim programom", je dejal Janša. Kljub temu se je Resnica odločila, da bo v opoziciji.

Ker je za izvolitev mandatarja potrebna absolutna večina v DZ, pa Janša pravi, da "za tisti del, kjer pač potrebujemo te glasove, računamo, da se bomo uskladili do zadostne stopnje".

Janša je ob tem dodal še, da "Slovenska demokratska stranka ne bo sestavljala vlade v tistem dodatku, ko je za izvolitev zadostna relativna večina". Ponovil je, da vlade ne sestavljajo za vsako ceno. "Hodimo po poti, ki je logična, in bomo videli, do kje bomo prišli," je dejal.

Izhodišča so opredelili v 20 točkah, ki nakazujejo smer, v kateri bodo poskušali graditi koalicijo, je dejal Janša in dodal, da jih bodo danes objavili na spletni strani SDS. Načelna izhodišča so zelo pomembna, je pa pri njih več manevrskega prostora. "Ko pride potem do konkretnih programskih vsebin po resorjih, je pa tisto bolj zahtevno delo pogajanj in usklajevanj in to nas še čaka," je dodal. Vsaka stranka ima glede pogajanj svoja pravila, ki jih bodo upoštevali, pravi.

Ob tem je dodal, da njihova ambicija ni narediti koalicijske pogodbe kot v iztekajočem se mandatu, "kjer so napisali nek spisek želja z bombastičnimi obljubami, od katerih več ali manj ni bilo nič, razen v tistem delu, ki ga je prispevala stranka Levica in je šel v napačno smer".

"Mi bomo skušali oblikovati koalicijsko pogodbo, kot smo jo doslej že večkrat, ki koalicijske partnerje veže, da to, kar tam piše, prvič razumejo, drugič vedo, kaj je treba narediti za to, da se to uresniči, in tretjič se zavedajo, da bo na tem treba vztrajati in da to ni zgolj neka pot, ki je posuta z rožicami," je dejal.

Predsednik NSi Jernej Vrtovec pa je izhodišča na kratko komentiral v zapisu na X. V stranki se sicer danes na novinarske prošnje za izjavo niso odzvali, Vrtovec pa je v zapisu izrazil zadovoljstvo, da so njihova "prizadevanja za politični obrat privedla do konkretnih korakov".

Ponovil je, da je zanje prioriteta vsebina, usklajena izhodišča pa so po njegovi oceni življenjska in uresničljiva. "Vztrajali bomo, da realne in izvedljive načrte vključuje tudi koalicijska pogodba, ki jo bomo na osnovi sprejetih izhodišč usklajevali v prihodnjih dneh," obljublja prvak NSi. Med prioritetami, ki jih bodo zasledovali, je med drugim nanizal gospodarski preboj, višji življenjski standard za vse, hitrejši dostop do zdravstva in dolgotrajne oskrbe, dostojne pokojnine, dostopnost nepremičnin za mlade, pravično socialno državo, podporo družinam.

Poudaril je še, da si bodo prizadevali za sodelovanje v dobro Slovenije, vsem strankam pa ponudili partnerstvo za uspešno Slovenijo. "Kdor želi dobro Sloveniji, ne bo ustavljal in strašil, ampak se bo pridružil," je zapis sklenil Vrtovec.

Izhodišča so prejeli tudi v stranki Resnica, ki jih, kot so sporočili, ocenjujejo kot vsebinsko skladna z njihovimi programskimi izhodišči. "Glede na to, da smo že jasno povedali, da v koalicijo ne vstopamo ne z g. Janezom Janšo ne z g. Robertom Golobom, podrobnejše opredeljevanje do posameznih delov izhodišč za nas v tem trenutku ni ključno," so dodali.

Kot so pojasnili, njihovo ravnanje ostaja jasno. Podprli bodo kandidata za mandatarja, ki bo imel širšo podporo v državnem zboru, saj je "v interesu Slovenije, da čim prej dobi operativno vlado".

"Takšna odločitev ne predstavlja političnega zavezništva, temveč odgovorno ravnanje v danih razmerah," so zapisali. Bodo pa podprli kandidata za mandatarja, ki bo imel širšo podporo v DZ.

Prvak Svobode in odhajajoči premier, ki trenutno še opravlja tekoče posle, pa se je danes vnovič oglasil z zapisom na družbenih omrežjih. Ocenil je, da "Janševa manjšinska vlada nastaja na prevari volivcev". Zato po Golobovem mnenju ne more in ne bo dolgo trajala. "Zaupanja se ne da graditi na prelomljenih obljubah," je sklenil.

Neuradno naj bi danes na sestanku poslanske skupine, kjer jim je Logar predstavil omenjeni dokument izhodišč, imeli nekaj pomislekov.

Pričakovali naj bi namreč podrobnejša izhodišča, saj da so ta po dolžini in vsebini precej podobno splošna kot tista, ki jim jih je pred mesecem dni poslal Golob in ki so jih takrat označili kot neresna.

Da gre le za uvodni dokument, naj bi svojo šesterico poslancev miril Logar. Ob tem naj bi bili nekateri poslanci Demokratov tudi skeptični do vlade pod vodstvom SDS, da v njej, tudi ali pa predvsem zaradi Logarjeve zgodovine s SDS, ne bi prišli do izraza. Pojavilo naj bi se celo vprašanje, ali obstaja možnost, da bi bil mandatar kdo drug kot Janša, a naj bi Logar odvrnil, da ta odločitev ni v njegovi domeni.

Na vprašanje, ali bodo ob odločitvi Resnice, da bo opozicijska stranka, zamenjali predsednika DZ Zorana Stevanovića, saj to mesto načeloma pripada drugi največji koalicijski stranki, pa je dejal: "Ne vem, kje ste videli to pravilo zapisano."

V sredo bo državni zbor potrjeval spremembe zakona o vladi, ki število ministrstev s sedanjih 19 krči na 14. Ob tem je v javnosti že zaokrožil možen kadrovski razrez med najverjetnejšimi bodočimi vladnimi strankami in nekatera imena ministrskih kandidatov.

Po poročanju medijev bi trojčku NSi, SLS in Fokus pripadlo štiri ali pet mandatov, med njimi naj bi predsednik NSi Jernej Vrtovec zasedel mesto ministra za infrastrukturo in energetiko, vodja njihove poslanske skupine Janez Cigler Kralj bi postal minister za demografijo, družino in socialne zadeve ali minister za izobraževanje, znanost in mladino. Za vodenje obrambnega ministrstva se kot možni kandidati omenjajo evropski poslanec Matej Tonin, nekdanji šef Darsa Valentin Hajdinjak ali poslanec Janez Žakelj. NSi bi lahko pripadlo tudi kmetijsko ministrstvo, za katero pa naj bi bil interes tudi v SDS.

V križanki za sestavo vladne ekipe naj bi bili tudi predsednica SLS Tina Bregant, ki bi lahko prevzela funkcijo ministrice brez resorja, pristojne za Slovence v zamejstvu in po svetu, ter Monika Kirbiš Rojs iz Fokusa, ki bi lahko prevzela področje regionalnega razvoja in lokalne samouprave.

Demokratom naj bi po poročanju medijev pripadla tri ministrska mesta. Predsedniku stranke Anžetu Logarju naj bi se nasmihal položaj ministra za gospodarstvo, delo in šport. Kot njihovega kandidata za vodenje zdravstvenega resorja se omenja sedanjega vodjo poslanske skupine Tadeja Ostrca. Po nekaterih informacijah bi lahko Demokratom pripadlo mesto kulturnega ministra, za katerega se omenja nekdanjega direktorja Javne agencije za knjigo Aleša Novaka, ali mesto pravosodnega ministra, za katerega bi lahko kandidiral nekdanji minister Senko Pličanič.

Iz kvote SDS naj bi finančno ministrstvo znova prevzel Andrej Šircelj, prav tako naj bi ministrski stolček ponovno zasedel Zvone Černač, tokrat na resorju lokalne samouprave, kohezije in regionalnega razvoja ali na resorju okolja in prostora. Vodenje zunanjega ministrstva naj bi se obetalo diplomatu Tonetu Kajzerju. Med kandidati za notranje ministra se omenja nekdanji minister Aleš Hojs, ki pa bi lahko po nekaterih informacijah ostal tudi na poslanski funkciji.

V strankah in tudi Janša sicer vztrajajo, da gre pri navajanju imen za špekulacije in da bodo sami najprej poskusili uskladiti vsebinske podlage za delovanje prihodnje vlade.