Nepregledne kolone motijo tudi politike. Kaj bi storili?

Skozi Slovenijo potekajo trije koridorji vseevropskega omrežja (TEN-T): Baltsko morje – Jadransko morje, Sredozemlje ter Zahodni Balkan – vzhodno Sredozemlje. Dars upravlja skupno 625 kilometrov avtocest in hitrih cest, od celotnega cestnega omrežja ga je 90 odstotkov del omenjenega omrežja TEN-T.

Slovenija je tako s prometnega vidika tranzitna dežela, strokovnjaki pa že vrsto let opozarjajo, da bo promet le še naraščal, predvsem tovorni.

Po zadnjih podatkih Statističnega urada RS (Surs), ki so jih objavili v tem tednu, je v prvem mesecu letošnjega leta čez cestne mejne prehode v Slovenijo vstopilo ali izstopilo iz nje 5,1 milijona potniških vozil oziroma za dva odstotka več kot v enakem obdobju predlani, tovornih vozil pa so našteli 1,2 milijona ali za šest odstotkov več.

Med števci na avtocestah je največ prometa potniških vozil beležil odsek dolenjske avtoceste s števcem Šmarje-Sap (1,6 milijona), največ prometa tovornih vozil (400.000 tovornih vozil) pa je zaznal števec Ravbarkomanda na primorski avtocesti.

Podatki za poletno sezono pa se nekoliko razlikujejo: takrat največ potniškega prometa zazna števec na Drenovem griču pri Vrhniki, julija lani denimo dva milijona vozil. Čez cestne mejne prehode je v Slovenijo avgusta lani vstopilo ali izstopilo 10 milijonov potniških vozil, tovornih vozil pa so na prehodih našteli skoraj 2 milijona.

Skozi vse leto, ne glede na sezono, pa največ tovornih vozil zazna števec na Ravbarkomandi, lanski rekorder je bil julij s 700.000 tovornimi vozili.

Tam so se nato konec septembra začela obnovitvena dela, ki se po zimski prekinitvi zdaj nadaljujejo. Od začetka marca promet tako proti Kopru kot Ljubljani mimo priključka Postojna v dolžini približno treh kilometrov poteka dvosmerno po eni polovici avtoceste. Takšna prometna ureditev bo predvidoma veljala do sredine julija, kar pomeni, da se bo do takrat zvrstilo še več prometnih konic zaradi prostih dni doma in v sosednjih državah - velikonočni in prvomajski prazniki, binkošti, začetek šolskih počitnic.

Promet bo sicer potekal v vsako smer po dveh zoženih pasovih, a širina desnega voznega pasu v območju te zapore po podatkih Prometno-informacijskega centra za državne ceste znaša tri metre, levega pa zgolj 2,30 metra. Čeprav je to še vedno v skladu s predpisi, tudi na Darsu priznavajo, da je to precej ozko, vedo, da marsikdo skozi tako zaporo počasnejših vozil ne prehiteva, saj se za to ne upa odločiti.

Nadaljuje se tudi širitev štajerske avtocestne vpadnice v Ljubljano, ki med Domžalami in ljubljanskim razcepom Zadobrova postaja šestpasovnica.

Obsežna obnova odseka Dramlje-Slovenske Konjice je lani dvigovala precej prahu, Štajersko so hromili neskončni zastoji, zgodilo se je več prometnih nesreč, tudi najbolj tragična, ko voznik ni pravočasno ustavil za stoječo kolono vozil pred seboj, umrlo je pet potnic. Letos sledi še drugi del obnove.

Nadaljuje se tudi obnova vipavske hitre ceste, zaradi spremenjenega prometnega režima pri Fernetičih je lani skočila na noge lokalna skupnost, bentili so avtoprevozniki. Tudi sicer so zaradi razmer na slovenskem avtocestnem križu sklicevali novinarske konference, grozili s protesti in zaporami, računali so, da jih vsaka ura, izgubljena v zastoju, stane 250 evrov.

Ob prihodu toplejših mesecev ter začetku nove gradbene in izletniške sezone znova raste zaskrbljenost pred ponovitvami lanskih scenarijev, ko smo večkrat poročali o popolnih prometnih kolapsih po državi. Zanimalo nas je, kako bi se tega problema lotile posamezne politične stranke, ki so jim javnomnenjske raziskave kazale uvrstitev v parlament.

Vse stranke se strinjajo, da je treba v končni fazi okrepiti javni promet, saj bo šele resna alternativa prevozu z osebnim avtomobilom prinesla dolgoročne rešitve. Izpostavljajo tudi modernizacijo železnice, kamor bi preusmerili del (predvsem tovornega) prometa. Zavzemajo se za hitrejši urnik obnovitvenih del na avtocestnem omrežju, razlikujejo pa se v mnenjih, ali bi željeno rešitev prinesla širitev avtocest ali ne.

Za zmanjševanje prometnih zastojev v času obnovitvenih in investicijskih del na avtocestnem omrežju, ki jih izvaja Dars, v Gibanju Svoboda predlagajo uvedbo nočnega dela na gradbiščih vedno, ko je to mogoče. Prepričani so, da je treba v razpise za izbor izvajalcev kot merilo poleg cene vključiti tudi čas izvedbe gradbenih del. Poleg tega menijo, da bi bilo za uvedbo zapor na avtocestah nujno pridobiti soglasje Ministrstva za infrastrukturo: "Tako bi bile zapore na avtocestah usklajene z gradbenimi deli na državnih cestah, vozniki pa ne bi prihajali v situacijo, ko tudi na obvoznih poteh potekajo gradbena dela".

Gradnja vpadnic v Ljubljano s tretjim voznim pasom se jim zdi nujna, kot tudi širitev ljubljanskega avtocestnega obroča. "Tretji pas bo povečal pretočnost prometa, izboljšala se bo prometna varnost, zaradi manj zastojev pa bo manj izpustov, kar bo pozitivno vplivalo na kakovost zraka," zatrjujejo.

Izpostavljajo tudi obsežen cikel investicij - rekordnih 3,6 milijarde evrov, nadgrajenih 92,4 km tirov - v železniško infrastrukturo, katerega cilj je preusmeritev tovornega in potniškega prometa s cest na železnice. Prepričani so, da bo razbremenitvi cest pripomogel tudi drugi tir železniške proge med Divačo in Koprom. Zaradi preusmeritve tovora s cest na železnice bo na avtocestah vsak dan kar 6.000 tovornjakov manj, pravijo.

V SDS menijo, da je treba problem reševati tako z infrastrukturnimi investicijami kot z boljšim upravljanjem prometa.

Zavzemajo se za pospešitev nadgradnje najbolj obremenjenih odsekov avtocestnega omrežja, predvsem z izgradnjo tretjih voznih pasov na ključnih prometnih koridorjih ter izboljšanjem pretočnosti na ljubljanski obvoznici. Prepričani so namreč, da brez dodatnih voznih pasov nobeno pametno upravljanje prometa ne more dolgoročno odpraviti zastojev.

Boljše upravljanje prometa na avtocestah vidijo v hitrejšem posredovanju ob prometnih nesrečah, boljši logistiko zapor in intervencij ter ponovni vzpostavitev specializirane avtocestne policije.

Izpostavljajo tudi boljše načrtovanje cestnih del, zlasti v času turistične sezone, praznikov in dopustov. Menijo, da je večja vzdrževalna dela treba izvajati predvsem ponoči ali v prometno manj obremenjenih obdobjih ter organizirati gradbišča tako, da je promet čim manj omejen.

Hkrati poudarjajo, da je treba pospešiti tudi izgradnjo ključnih prometnih povezav, ki so pomembne za razvoj posameznih regij, pa tudi gradnjo obvoznic in razbremenilnih cest tam, kjer naselja močno obremenjuje tranzitni promet.

Strinjajo pa se, da je pomemben tudi razvoj železniškega in javnega potniškega prometa, saj se lahko del prometnih tokov dolgoročno preusmeri s cest na železnico in se s tem zmanjša obremenitev cestnega omrežja.

Socialni demokrati kratkoročno zagovarjajo boljše usklajevanje del, manj sočasnih zapor na ključnih odsekih ter aktivno upravljanje prometnih tokov v konicah.

Srednjeročno pa je treba ponuditi zanesljivo alternativo prevozu z osebnim vozilom, so prepričani. To je po njihovem mnenju javni potniški promet, ki je pogostejši in hitrejši ter ustrezno integriran v celovito shemo.

Kot dolgoročno rešitev pa vidijo železnico, ki bi postala hrbtenica prometnega sistema. Absorbirala bi več potniškega ter tovornega prometa, kar bi pomenilo manj tranzita na cestah, večjo varnost in manj zastojev.

Menijo, da prometnih zamaškov ne bomo rešili z novimi pasovi na avtocestah, ampak s pametnim upravljanjem prometa in z realnimi alternativami prevozu z osebnim avtomobilom: "Vlaganja v ceste podpiramo tam, kjer odpravljajo ozka grla in izboljšujejo varnost, vendar brez razvoja javnega prevoza ne prinašajo trajnih rešitev".

V NSi v času najvišje poletne turistične sezone, ko so slovenske avtoceste in državne ceste najbolj obremenjene, največjih gradbenih in obnovitvenih del

sploh ne bi izvajali. Menijo, da mora imeti v prometnih konicah prednost vsakodnevna mobilnost ljudi, tovorni (tranzitni) promet se mora takrat preusmerjati v preostale razpoložljive kapacitete.

Mestne vpadnice in druge prioritetne odseke bi razširili v šestpasovne profile.

Zavzemajo se tudi za izgradnjo celotne trase tretje razvojne osi, vlaganja v boljšo kakovost celotnega omrežja državnih cest. Dobrodošla se jim zdi tudi digitalizacija na avtocestah, ki z zbiranjem in posredovanjem podatkov povečuje pretočnost prometa v primerih zastojev.

Izboljšavo javnega potniškega prometa vidijo kot alternativo prevozu z avtomobili: "Večje število povezav in bolj zgoščen vozni red, krajši potovalni časi, boljša usklajenost voznih redov in dostopnost postajališč, modernizacija voznega parka," naštevajo. Zagovarjajo javni prevoz od vrat do vrat, kjer bi bila prvi in zadnji kilometer sestavni del javnega prevoza, z vključevanjem lokalnih avtobusnih povezav, peš in kolesarskih dostopov, skupne rabe vozil, koles in e-skirojev ter sistemov P+R.

Da potrebujemo šestpasovnice, so prepričani tudi Demokrati, ki pravijo, da ima Slovenija preveč tranzitnega prometa, da bi naše ceste to lahko požirale, zato se jim zdi ključno vlaganje v širjenje avtoceste.

Zdi se jim nedopustno, da se avtocestna delovišča upravljajo tako neučinkovito kot zadnja leta: "Če se država spravlja v projekte širjenja avtocest, je bistveno, da se dela izvajajo tako, da povzročajo čim manj zastojev in to čim krajši čas. Nujno je zagotoviti pretočnost tudi v času del, ne pa, da zaradi del povzročimo prometni infarkt države," se jim zdi, da je škode na vseh ravneh za to preveč.

Zato izpostavljajo upravljanje delovišč in upravljanje prometa z realnimi podatki s terena, ki bi pripomogli tudi k delom v času, ko ni prometnih konic.

Prometnih zastojev dolgoročno ne bomo rešili samo z gradnjo novih cest, pa so prepričani pri Levici. "Širitev avtocest na posameznih najbolj obremenjenih odsekih je lahko kratkoročna rešitev, vendar sama po sebi ne odpravi težave, saj več cest praviloma pomeni tudi več prometa," pravijo.

Rešitev vidijo v krepitvi javnega potniškega prometa, predvsem železnic in primestnih vlakov, parkirišč P+R ter boljših javnih avtobusnih povezav. Hkrati izpostavljajo izboljšave pri upravljanju prometa, digitalizaciji in trajnostnih oblikah mobilnosti.

Menijo namreč, da se bodo prometni zastoji na cestah dejansko zmanjšali šele takrat, ko bodo ljudje dobili realno alternativo avtomobilu.

Če želi Slovenija ostati logistično in gospodarsko konkurenčna država, bo morala prometno infrastrukturo obravnavati kot eno svojih najpomembnejših razvojnih prioritet, so prepričani pri Resnici. "Prvi problem je, da država že več let nima jasne prometne strategije. Prometne investicije se pogosto načrtujejo prepočasi, postopki trajajo predolgo, projekti pa se zapletajo v birokratskih postopkih in nasprotovanjih," opozarjajo.

Menijo, da je treba pospešiti izgradnjo in širitev ključnih prometnih koridorjev, posodobitev avtocestnega križa, zlasti najbolj obremenjenih odsekov, kjer so zastoji postali vsakodnevni pojav.

Po njihovem mnenju bi morali bistveno hitreje potekati tudi postopki umeščanja infrastrukture v prostor: "Danes lahko priprava večjih prometnih projektov traja tudi deset let ali več. To je razvojno nevzdržno," so prepričani v jasne zakonske roke in večjo odgovornost institucij. Obnova infrastrukture pa mora biti bolj usklajena in časovno načrtovana tako, da se ključni prometni koridorji ne zapirajo hkrati, dodajo.

Tudi oni izpostavljajo resno modernizacijo železniškega sistema in javnega potniškega prometa, ki bi del dnevnih migracij preusmeril s cest na tirnice.

V Piratski stranki pravijo, da bi pri prenovah cestnih odsekov s pregledom podatkov o obremenjenosti cest v določenih časovnih obdobjih pripravili načrt prenov, ki bi gospodarsko škodo kar se da zmanjšal. Prav tako bi spremenili razpisne pogoje za izvajalce in že v njih prioritizirali hitrejše prenove: "Za državo je ugodneje, če se pri tem ne varčuje, saj na drugi strani zaradi gospodarske škode trpi davčna blagajna".

Tudi Pirati dolgoročno rešitev vidijo v boljšem javnem prevozu in posodobitvi železniškega omrežja.