Nižji davki, davek na premoženje, razvojni sklad ali razvojna kapica?

Gospodarska rast pada, proizvodnja se krči, dobički se zmanjšujejo - kaže analiza gospodarske zbornice Slovenije za pretekla štiri leta. "Vidimo, da je ta nižja gospodarska rast v pomembni meri posledica padca v industriji, padca v izvozni konkurenčnosti, kar kažejo podatki na trgu dela, podatki izvoza blaga in tudi podatki pri novih naročilih," razmere opisuje glavni ekonomist pri GZS Bojan Ivanc.

Odgovori osmih predstavnikov političnih strank na vprašanje, kako naj prihodnja vlada obrne ta trend, pa: "Jaz mislim, da je treba štartati z nekim merljivim ciljem. Imam rad številke in merljivi cilj je 100.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega do leta 2040 po današnjih cenah," ocenjuje finančni minister iz vrst Gibanja Svoboda Klemen Boštjančič, ki dodaja, da bi to pomenilo gospodarsko rast v višini približno treh odstotkov.

Njegov predhodnik na mestu finančnega ministra Andrej Šircelj iz SDS pa ob tem kot prve korake v primeru zmage na volitvah napoveduje nižanje davkov. "Bomo znižali davke oziroma dohodnino, povečali olajšavo na 8500 evrov. To bo seveda razbremenilo gospodarstvo, še posebej z razvojno kapico."

Da je k davčni zakonodaji, o kateri je bilo precej govora, treba pristopiti pametno, pa medtem v stranki SD. "Ne zniževanje davkov na pamet, tudi socialnih prispevkov ne, zato smo precej zadržani do idej o socialni kapici," priznava Matevž Frangež iz SD.

Jernej Vrtovec iz koalicije NSi, SLS in Fokus Marka Lotriča bi preoblikoval sistem davka od dohodkov pravnih oseb. "Kar se pa tiče dohodnine, tukaj predlagamo spremembo dohodninske lestvice, nad 42 odstotkov, zgornja meja, ter uvedbo razvojne kapice."

Za uvedbo te se je zavzel tudi Anže Logar iz stranke Demokrati in prikimal strategiji SDS. "Je prva obljuba naslednje vlade, da je takoj v prvih 100 dneh novega mandata potrebno znižati davke."

V Levici bi uvedli davek na premoženje, na nepremičnine, na prazna stanovanja. "Hkrati pa ves izkupiček iz tega davka na premoženje uporabimo, da se davčno razbremeni delo," o načrtih pravi sookordinator Levice Luka Mesec.

Davčne razbremenitve dela se nadejajo tudi v stranki Prerod, kjer predlagajo še ustanovitev razvojnega sklada. "300 milijonov želimo ustvariti tukaj, da bodo inovativni podjetniki ostali doma," je pojasnil Vladimir Prebilič iz Preroda.

V Resnici dobro potezo za celotno družbo medtem vidijo v višanju natalitete, ki bi jo po njihovem lahko dosegli z ustanovitvijo sklada za vsakega rojenega otroka, ki bi "vsakemu otroku, ki se rodi, 100 evrov na račun vsak mesec, da se mu zbira v posebnem pokojninskem razvojnem skladu," o idejah Resni.ca pravi Andrej Perc.

Različni argumenti torej - in kdo je ekonomiste najbolj prepričal? "Jaz bom samo to rekel, da so bili vsi zelo simpatični in dobro pripravljeni, tako da sem res užival v soočenju. Tudi zapisoval sem si njihove argumente. Še vedno pa si bodo morali volivci sami ustvariti mnenje in se potem tudi sami odločiti," je po soočenju dejal Ivanc.

Soočenja se je udeležilo tudi več neodvisnih strokovnjakov s področja ekonomije, med njimi Mojmir Mrak, ki meni, da bo morala biti prihodnja vlada bolj občutljiva do stališč gospodarstva, kot je bila sedanja, ne glede na to, kdo jo bo sestavil.