Kakšni so izzivi pred drugo najbogatejšo mestno občino v Sloveniji?

V oddaji 24UR ZVEČER smo pred nedeljskimi lokalnimi volitvami soočili aktualnega župana Novega mesta Gregorja Macedonija, kandidata Socialnih demokratov in Preroda Srečka Vovka in kandidata Gibanja Svoboda Andreja Kastrevca. Kandidat Piratov Jože Pirh se zaradi zdravstvenih razlogov soočenja ni mogel udeležiti.

"Novomeščanke in Novomeščani se morajo počutiti varno, na katerem koli koncu naše občine so," je poudaril Vovko, ki meni, da se aktualni župan pri urejanju vprašanj, povezanih z romsko skupnostjo, predolgo sklicuje na pristojnosti države. Po njegovih besedah bi morala občina več pozornosti nameniti zaposlovanju Romov, ustvarjanju ustreznih delovnih mest ter spremljanju vključevanja otrok v vrtce in šole. "Le tako bomo lahko nekoč normalno sobivali med sabo," je dejal.

Macedoni je očitke zavrnil in poudaril, da so pristojnosti države in lokalnih skupnosti jasno razmejene. Za zagotavljanje javne varnosti je po njegovih besedah odgovorna država, prav tako za socialno politiko, izobraževanje in urejanje trga dela. "Vse, kar lahko naredimo v lokalni skupnosti, seveda delamo in veliko stvari izvajamo, ampak ko trčimo v neke okvire, se obrnemo na državo in zelo jasno zahtevamo," je odgovoril.

Vendar pa Vovka s tem ni prepričal. Kot je poudaril, se težave pojavljajo že več desetletij, odgovornost zanje pa nosijo tudi prejšnja občinska vodstva. Po njegovem mnenju bi lahko v Novem mestu vzpostavili skupino predstavnikov občine, šol, centrov za socialno delo, policije in redarstva, ki bi spremljala razmere v posameznih romskih naseljih ter javno predstavljala dosežene rezultate. "V 12 letih bi se moralo nekaj premakniti," je bil kritičen.

Da je treba odgovornost razdeliti med državo in občino, se strinja tudi Kastrevec. Toda po njegovem mnenju bi morala občina celoviteje pristopiti k trem ključnim področjem: izobraževanju, zaposlovanju in urejanju bivalnih razmer. "Do sedaj se je to reševalo parcialno, jaz pa zagovarjam, da moramo to reševati istočasno, ker lahko le na ta način dosežemo določene rezultate," je pojasnil.

Macedoni je odgovoril, da občina različna področja že obravnava sočasno in da pristojne institucije usklajujejo delo na trimesečnih koordinacijah. "Če ne bomo odpravili vzrokov in hkrati zagotavljali varnosti, bomo neučinkoviti," je poudaril.

Kastrevec je medtem opozoril na vprašanje evidenc romskega prebivalstva v njihovi občini: "Najprej moramo ugotoviti, koliko Romov sploh živi v Mestni občini Novo mesto. Ne vemo, s kakšno številko operiramo."

Vprašal pa se je tudi o učinkovitosti porabljenega denarja. Po njegovih besedah se v ukrepe za izboljšanje položaja romske skupnosti že leta vlagajo visoka sredstva, samo v zadnjem letu približno milijon evrov, zato bi bilo treba preveriti, kakšne rezultate so naložbe dejansko prinesle. Sam ocenjuje, da bistvenega učinka ni bilo.

Kot eno od možnosti je predlagal drugačen model zaposlovanja, pri katerem bi sredstva bolj neposredno namenjali ustvarjanju zaposlitvenih priložnosti, delodajalcem pa bi omogočili tudi koriščenje evropskih subvencij.

Macedoni je medtem zagotovil, da imajo na področju romske problematike aktivno strategijo, ki so jo novelirali tudi letos. Dodal je, da je poročilo pokazalo, da so v občini tudi "izredno učinkoviti". Po njegovih navedbah so uspeli doseči 20 novih zaposlitev pripadnikov romske skupnosti, vendar jih je bila polovica prekinjena v manj kot šestih mesecih: "Romi so po zaposlitvi ugotovili, da dobijo manj denarja kot prej, ko so bili brezposelni." Prepričan je, da slednje ni stvar občinske politike, temveč državne, socialne in zaposlovalne politike.

Spregovoril je tudi o obiskovanju osnovne šole. "Naši ravnatelji so letos 2024 prijavili 62 učencev zaradi neobiskovanja šole – starši so prejeli prekrškovne globe, vendar pa niti ena ni bila plačana. Ker obstoječa zakonodaja ne omogoča tistih, ki so prejemniki denarne socialne pomoči. Treba je torej nekaj narediti na zakonodaji," je dejal.

Kot je zatrdil, se je po spremembah zakonodaje, ki so obiskovanje pouka povezale z uveljavljanjem nekaterih socialnih pravic, prisotnost učencev v dveh mesecih povečala za 30 odstotkov.

Razprava se je zaostrila tudi ob vprašanju zakonodajnih sprememb, sprejetih po tragičnem dogodku v Novem mestu, ki je bil povod za sprejetje tako imenovanega Šutarjevega zakona.

Macedoni je opozoril na večkratne kršitelje predpisov, zoper katere po njegovem mnenju država doslej ni dovolj učinkovito ukrepala. Kritičen je bil tudi do odločitve ustavnega sodišča, ki je začasno zadržalo izvajanje dela zakona. "Ustavno sodišče je tu poseglo v življenje in varnost ljudi na Dolenjskem. Mislim, da bodo nosili veliko odgovornost," je dejal.

Ustavno sodišče je sicer začasno zadržalo določbo, ki omogoča poseg v denarno socialno pomoč zaradi izterjave glob in drugih obveznosti. Pri odločitvi je opozorilo na možnost težko popravljivih posledic za socialno ogrožene posameznike. O ustavnosti določbe s tem še ni dokončno odločilo.

Macedoni je Vovku očital tudi, da leta 2023 ni podprl zakonodajnih predlogov, za katere so se zavzemali v Novem mestu, pozneje pa ni nasprotoval strožjim ukrepom države. Po njegovem mnenju se je pri tem podredil interesom svoje politične stranke.

Vovko je vztrajal, da so spremembe mogoče tudi v okviru obstoječe zakonodaje in da občina ne bi smela odgovornosti vedno prelagati na državo. Z njim se je deloma strinjal Kastrevec, ki je poudaril, da zakonodaja že omogoča določene ukrepe, vendar jih pristojne institucije ne izvajajo vedno dovolj dosledno.

"Mi pa se moramo fokusirati, kaj lahko naredimo mi v Novem mestu," je dejal Kastrevec in pozval tudi k večjemu vključevanju nevladnih organizacij.

Kastrevec je bil kritičen tudi do dela občinskih delovnih teles. Po njegovih navedbah se je odbor, pristojen za romska vprašanja, v zadnjih dveh mandatih sestajal predvsem zaradi potrjevanja proračuna, ne pa zaradi vsebinske obravnave razmer.

Poudaril je, da so občinski svetniki podajali pobude za obravnavo te tematike, vendar naj jih občinsko vodstvo ne bi upoštevalo. "Zgovarjati se, da je država kriva, mislim, da v tem primeru ne pije vode," je dejal.

Macedoni je njegove očitke zavrnil. Kot je pojasnil, je občinski svet samo v zadnjih dveh letih romska vprašanja obravnaval trikrat, občina pa ima sprejeto strategijo, ki jo je letos tudi posodobila. Ob tem je zatrdil, da svetniki niso prispevali konkretnih predlogov, ki bi izboljšali izvajanje ukrepov.

Kastrevec je županu očital še neuresničene napovedi iz leta 2020, ko naj bi občina pripravila ukrepe s pričakovanimi hitrimi učinki. Macedoni je odgovoril, da je šlo za predloge zakonodajnih sprememb, ki so bili pozneje večkrat vloženi v državni zbor, vendar niso dobili zadostne podpore.

Ob zaključku razprave je Vovko kot eno največjih pomanjkljivosti aktualnega župana izpostavil komunikacijo z občani. "Občina mora delati za ljudi, ne pa ljudje za občino," je dejal.

Macedoni je odgovoril, da občina dela za vse prebivalce brez razlikovanja in da se tudi sam redno srečuje z ljudmi na terenu. "Vedno bomo zagovarjali javni interes in interes vseh občanov," je poudaril.

Kastrevec pa je pozval, naj politične razlike ne ovirajo iskanja rešitev. "V Novem mestu se je treba nehati deliti na leve in desne, ker to ne daje učinka. Vsi imamo iste probleme in te moramo začeti reševati, ne glede na to, kdo je v vladi ali v občinskem svetu," je povedal.