Do sofinanciranja iz proračuna so po zakonu o političnih strankah poleg tistih, ki dobijo poslanske mandate, upravičene tudi stranke, ki jim sicer ni uspel preboj v parlament, so pa na volitvah zbrale najmanj en odstotek glasov. Za skupno kandidatno listo dveh strank je ta meja 1,2 odstotka glasov, za skupno kandidatno listo treh ali več strank pa 1,5 odstotka glasov.
V letu 2025 je bilo za sofinanciranje političnih strank namenjenih nekaj manj kot 5,6 milijona evrov. Po spremembi zakonodaje je znesek od leta 2024 v primerjavi s prejšnjimi leti podvojen, obenem pa se je tedaj spremenil tudi način delitve sredstev. Namesto četrtine se po novem kot fiksen znesek upravičenim strankam razdeli desetina, do preostalih 90 odstotkov sredstev pa so stranke upravičene sorazmerno s številom glasov volivcev.
V minulem mandatu je tako največ sredstev pripadlo Gibanju Svoboda, ki je bilo v letu 2025 upravičeno do 1,85 milijona evrov, obenem pa so prejeli tudi sredstva, do katerih sta bili upravičeni stranki LMŠ in SAB, ki sta se po volitvah združili s Svobodo. To jim je prineslo še dodatnih 390.000 evrov. SDS je lani prejela okoli 1,3 milijona evrov, NSi in SD po okoli 400.000, Levica pa dobrih 260.000 evrov.
Še sedem list je pred štirimi leti preseglo odstotek glasov in je tako prejemalo sredstva iz proračuna. To so bile skupna lista Povežimo Slovenijo, katere sredstva so po pripojitvi Nove ljudske stranke (NLS) prav tako pripadla SDS, Resni.ca, Naša prihodnost in Dobra država, Pirati, Naša dežela, SNS in Vesna.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.