Novi, deseti sklic DZ se je konstituiral minuli petek s potrditvijo poslanskih mandatov. Kmalu za tem so poslanske skupine v parlamentarni postopek že začele vlagati zakonske predloge.
Da bodo poslanci sploh lahko začeli njihovo obravnavo in bo tako parlament tudi v praksi operativen, pa mora DZ ustanoviti tudi prva delovna telesa.
Običajno se poslanske skupine v prvi fazi dogovorijo o ustanoviti treh odborov, to so odbor za zunanje zadeve, odbor za zadeve EU in začasni, splošni odbor.
O njihovem oblikovanju bi se lahko začasni vodje poslanskih skupin dogovorili že na sestanku ob pripravah na ustanovno sejo, a ker niso našli skupnega jezika glede razreza in razdelitve predsedniških in podpredsedniških mest jih na prvi seji DZ še niso oblikovali.
Vodje poslanskih skupin bodo dogovor o ustanovitvi prvih delovnih teles poskušali doseči prihodnji torek, ko novoizvoljeni predsednik DZ Stevanović načrtuje zasedanje kolegija. Kot je navedel za STA, bo govor o ustanoviti "treh najpomembnejših odborov", da bo lahko DZ začel obravnavo zakonskih predlogov.
Vodja poslancev Svobode Borut Sajovic pa je danes napovedal, da se je odločil predsedniku DZ dati pobudo, da se na kolegiju "odločno pogovorijo" tudi o označevanju glasovnic na tajnem glasovanju o predsedniku DZ. Po njegovih besedah je treba zavzeti jasno stališče, "gentlemansko močno politično zavezo, da to ni bilo prav, da je nedopustno, nesprejemljivo in da se ne sme in se ne bo več ponovilo".
Kot je še dodal, je sicer izid glasovanja takšen, kakršen je in govori sam zase. "Tako kot same zase govorijo označene glasovnice - da se medsebojno ne zaupa," je izpostavil. Če s pogovorom ne bodo uspešni, pa bodo razmislili tudi o nadaljnjih korakih, je še dodal.
Kdo bo vodil poslanske skupine?
Preden se bodo vodje poslanskih skupin sestali na kolegiju, pa morajo biti v DZ tudi formalno ustanovljene poslanske skupine.
Parlamentarni poslovnik določa, da morajo poslanci te ustanoviti najpozneje v sedmih dneh po konstituiranju DZ. Večina jih je to že storila, povečini so tako znani tudi že vodje poslanskih skupin in njihovi namestniki.
Poslansko skupino Svoboda bo torej vodil Sajovic, sicer trenutno še minister za obrambo, ki opravlja tekoče posle. Njegovi namestnici bosta poslanki Nataša Avšič Bogovič in Tamara Kozlovič.
Ustanovljena je tudi že poslanska skupina NSi, SLS in Fokus, ki jo bo vodil dosedanji vodja poslancev NSi Janez Cigler Kralj, njegov namestnik bo Srečko Ocvirk.
Poslansko skupino Demokratov bo vodil Franc Križan.
Poslanska skupina Socialnih demokratov (SD) je za vodjo poslanske skupine potrdila Meiro Hot, za njenega namestnika je bil imenovan Luka Goršek.
O ustanovitvi poslanske skupine so DZ obvestili tudi v Levici in Vesni. O končni potrditvi vodje morajo sicer odločati še organi stranke, načrtujejo pa, da bo to mesto prevzel sokoordinator Levice Luka Mesec, sokoordinatorica Asta Vrečko pa bo njegova namestnica.
Poslansko skupino Resni.ca bo vodila poslanka Katja Kokot, njen namestnik bo Nedeljko Todorović.
Položaj poslanske skupine imata tudi poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti. Tudi ta poslanska skupina je že ustanovljena, vodil jo bo poslanec madžarske skupnosti Ferenc Horvath.
Poslanska skupina SDS bo vodjo izbrala v prihodnji dneh, trenutno strankine poslance vodi Jelka Godec.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.