Na koprskem pomolu politikom sporočali, kaj je pomembno

Moder POP TV-jev avtobus, ki je nosil napis Slovenija odloča, je v ponedeljek zgodaj popoldne odpeljal s Kranjčeve in se parkiral ob stari stavbi Luške kapitanije ob carinskem pomolu v Kopru.

Ob glasbi, prigrizkih in povezovalnem programu se je tam lahko ustavil vsak mimoidoči, spoznal ustvarjalce naše medijske hiše in oddal vprašanja za tiste, ki želijo voditi državo.

David je domačin, videl je članek na regionalnem portalu, da bo imel POP TV prvo predvolilno soočenje, pred soočenjem pa bo na vrsti še druženje z ljudmi.

"Všeč mi je vsa ta predvolilna vročica," se zadovoljno namuzne. "Spremljal sem vse predvolilne kampanje do zdaj, tako na državni kot na lokalni ravni," se zasmeji 33-letnik, nato pa se zresni. "Zadnja kampanja je bila v času covida, čisto posebna kampanja, z grožnjami in podobno. Imam jo v slabem spominu, tam se je pokazalo vse slabo, kar je v politiki in ljudeh," zmaje z glavo.

"Upam, da se te stvari ne bodo prenesle tudi na letošnjo," doda. Opozori, da je predvsem na družbenih omrežjih veliko sovražnega govora in lažnih novic. "Jaz ločim, ker sem mlad, verjamem pa, da ne ločijo tega vsi, starejši predvsem," poudari težavo z zaznavanjem (ne)verodostojnosti informacij, ki se pojavljajo v političnem prostoru.

Nad konceptom prihoda soočenja in našega avtobusa v lokalno okolje je navdušen: "Absolutno, to bi moralo biti povsod in vsakokrat. Lepo je videti, da smo del volitev," poudari, ko dvigne majico, ki jo je dobil za oddajo vprašanja za naslednje predvolilno soočenje Slovenija odloča 2026. "Če boste izvoljeni, ali mislite, da bo vaša vlada zdržala vsa štiri leta mandata? In zakaj, ker seveda vsi rečejo ja," bi od politikov zahteval tudi utemeljitev njihovega hvalisanja, brez floskul, da zato, ker imajo ravno oni pač najboljši program.

Prepričan je sicer, da se (ne)uspeh pokaže že v prvih 100 dneh vladanja, hkrati pa prizna, da ga je pri aktualni oblasti to vseeno presenetilo. "Kljub vsemu so novinci in novinec se običajno zlomi, tako v športu kot v politiki," razmišlja.

Vprašanj za politiko ima sicer še ogromno. "Zakaj javni vrtci še niso zastonj?" pokaže na prijatelja Andreja s sinom v vozičku.

"Jaz pa bi jih vprašal, kaj bodo naredili za gospodarstvo. Ali bodo samo krčili in dodajali prispevke, ali bodo kaj pomagali, da nas porinejo naprej, da sledimo enemu dobremu programu," pravi ta.

Jaka, reševalec iz vode, je samostojni podjetnik, zato seveda njega zanima, kaj so načrti politike glede s.p.-jev, ki jih je razburilo višanje prispevkov in omejevanje ponovnega odpiranja.

Sprehod v sramežljivem februarskem soncu ob morski obali je mimo prinesel tudi Suzano in Boruta s Celjskega. Zaslišala sta glasbo, zato sta se ustavila. Napis na avtobusu Slovenija odloča 2026 pa jima je hitro dal namig, da gre za nekaj, kar je povezano z volitvami. Priznavata sicer, da ju politika sicer ne zanima preveč, problem, na katerega bi opozorila tiste, ki želijo voditi državo, pa je šolstvo. "Degradacija poklica," izpostavi Suzana.

"Problem je v tem, da učiteljev ne bomo imeli. Pogoji so pri nas slabši, plače so drugod boljše in mlad kader gre raje drugam," težavo - predvsem strokovnih šol, kot pravi - opiše Borut, ki je tudi sam šolnik, računalničar. "Pride mladenič s fakultete, dobi 1500 evrov plače. Čez tri mesece ima 2000 evrov, čez eno leto 3000 evrov plače, če je dober računalničar. Zakaj bi prišel v šolo, kjer ima 1200 evrov plače?" se sprašuje. Hkrati opozarja na utapljanje v birokraciji, ki jemlje čas in energijo za kakovostno pripravo na pouk. "Kako naj sledim novim tehnologijam, ki jih je na tem področju ogromno in jih takoj predajam naprej dijakom, če moram ves čas zlagati papirje? Splošni pogoji za učitelje bi morali biti bistveno drugačni," je prepričan.

Počitnice v vzhodnem delu Slovenije so k morju pripeljale tudi Barbaro in Aleša. Smejala sta se našemu Aleksandru Povzeku, za katerega pravita, da je komedijant, načrtovala fotografiranje z Nušo Lesar. In razmišljala, kaj bi predlagala politikom. "Vsak slovenski državljan donira en evro, nas je dva milijona, s tema dvema milijonoma lahko naredimo eno malo ordinacijo, kjer je potrebna. Vsako leto. Jaz sem podjetnik in dam 10 evrov," opiše svoj pogled na lajšanje dostopnosti do zdravstvenih storitev.

"Dvig minimalne plače. Jaz bi rekla, da bi moralo biti zagotovljeno, da je normalno, da vsak državljan štarta z nekje 1500 evrov plače, tako v javnem kot zasebnem sektorju," Barbara razloži, kaj bi na področju gospodarstva storila ona.

Najbolj oblegan kader POP TV-ja na koprskem pomolu je bila vsekakor dolgoletna voditeljica oddaje Svet na Kanalu A. Nuša Lesar je priznala , da ji na voditeljskem stolčku sicer manjka ravno to, da nima tega pristnega stika z ljudmi. "Ne vidiš, kdaj jim je všeč, kar rečeš, kdaj se zasmejijo s tabo, kdaj so solzni s tabo," je uživala v povezovanju programa v živo in fotografiranju z mimoidočimi.

"Včasih izpade, da smo mi voditelji v svetu za kamero, nekoliko privilegirani, pri koritu, nedostopni. V resnici pa smo samo ljudje, iz majhnih krajev, sama sem recimo iz Ribnice, ki imamo svoja življenja in težave kot vsak drug gledalec. Tudi meni je bilo težko priti s porodniškega dopusta nazaj v službo in verjamem, da se je marsikatera mama počutila tako kot jaz. Verjamem, da je v službi kdaj komu težko, tudi meni je in potarnam," priznava priljubljen televizijski obraz.

Zato se ji zdi odlično, da imajo tudi volivci priložnost postaviti svoja vprašanja, ki jih tarejo. "Jaz vedno vprašam tisto, kar verjamem, da bi gledalec vprašal. Ampak verjetno mediji ne uspemo tega ujeti vedno," pravi, da so - sploh pred volitvami - vsa vprašanja, ki jih imajo ljudje, pomembna in legitimna.

Anže je postavil vprašanje za naslednje soočenje, ki bo 2. marca v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana. "Se jim zdi, da so osebe z oviranostmi dovolj vključene v družbo, tako v smislu dostopa do zdravstvenih storitev, tudi stanovanj, nenazadnje. Celosten problem. Sam imam prirojeno cerebralno paralizo, zato se mi zdi pomembno, da so tudi ljudje s takšnimi in drugačnimi oviranostmi slišani s strani države in politike."

 "Politika, ja. Dolgo sem jo dajal na stran, ampak zdaj lahko priznam, da me zanima. Predvsem to zakulisje politike," se smeji. "Nenazadnje vpliva na življenja vseh nas," se zresni. Zato se mu zdi nadvse pomembno, da ve, kdaj so volitve in da gremo volit takrat, ko so.

"Vedno pravim, da je politika pravzaprav vse. Vse, kar se tiče družbe, kar se tiče ljudi. In to se ne spreminja, vedno bo politika na ta način tikala ljudi, kako upravlja z nekimi pomembnimi sistemi, ki jih v državi pač imamo," poudarja Metka Majer, novinarka z dolgoletnimi izkušnjami pokrivanja notranjepolitičnega področja, zdaj pa vodja uredništva informativnega programa naše televizije.

"Mediji so vedno pod neko preizkušnjo, zdaj smo pod preizkušnjo družbenih omrežij, umetne inteligence. Zato je potrebno pokazati, kaj je še vedno novinarstvo in zakaj je pomembno. Kar je srčika novinarstva, je to, da je tam med ljudmi. Zato smo se odločili, da gremo v večja slovenska mesta, da ljudi povabimo, da pridejo sem, spoznajo naše delo in hkrati lahko zastavijo vprašanja za ves čas predvolilne kampanje. Da vidijo, da smo vendarle še tu, z njimi v stiku, da ni to samo nekaj digitalnega ali nekaj v oblakih, ampak srčika tega, kar mi počnemo. Prisotnost med ljudmi, kjer živijo, kjer so njihove težave, njihova vprašanja, kjer želijo slišati odgovore na vse situacije, ki jim v življenju prihajajo nasproti. Zato smo tukaj, da jim prisluhnemo in ta vprašanja, ker mi to lažje naredimo, zastavimo tudi politiki," poudarja.

Ljudje so nam torej čez dan povedali svoje. Nebo se je počasi začelo barvati oranžno, po dolgem času je sonce spet priredilo magično slovo, ki je ljudi kot magnet vleklo k horizontu. Ptice selivke so priredile čarobno koreografijo nad njihovimi glavami in tišina, ki jo je s seboj nosil mrak, je prinesla mir, v katerem ni bilo več prostora za politiko.

Le nekaj ulic stran pa se je večerna vročica šele pripravljala. V prireditveno dvorano svetega Frančiška so se zgrinjali podporniki političnih strank s seznama povabljenih sodelujočih. Med prvimi sta prišla Zoran Stevanović in Jernej Vrtovec, drug drugega so na koncu skoraj pohodili Janez Janša, Robert Golob in Luka Mesec.

Voditelja Darja Zgonc in Edi Pucer sta bila tista, ki sta jih spraševala stvari, na katere so odgovore čakali naši gledalci pred televizijskimi zasloni. Do volitev bodo sledila še soočenja v Novem mestu, Mariboru, Kranju in Ljubljani.