Iskanje predsednika DZ: konkretnih predlogov še ni, le Stevanović 'neprimeren'

Leva sredina je v iskanju soglasja o skupni podpori enemu kandidatu za predsednika DZ. Imen možnih kandidatov za predsednika DZ Mesec še ni želel razkrivati. Koga bodo v trenutnem koalicijskem trojčku podprli, naj bi izvedeli na petkovi ustanovni seji DZ.

Spomnil je, da je po ustavi ta funkcija druga najpomembnejša v državi. "Tukaj je treba biti zelo pozoren na to, komu bomo zaupali to vlogo, ki ni samo častna, ampak je tudi zelo odgovorna," je dejal. To je človek, ki je obraz slovenske politike in ki državo predstavlja tudi v tujini, je izpostavil. Ob tem je dodal, da se jim predsednik stranke Resni.ca Zoran Stevanović, ki se ga je med drugim omenjalo na tem mestu, "zdi popolnoma neprimeren".

Podpredsednik Svobode Matej Arčon je pred sestankom dejal, da Svoboda predsednika DZ ne bo predlagala. Odgovora na to, ali bi bili pripravljeni podpreti kandidata izven trenutne koalicije, denimo iz Demokratov, ni želel podati. "Težko napovedujem, ker bomo videli, kako bo reagirala nasprotna stran oz. kdo sploh bodo uradni kandidati," je dejal. Odgovore Svobode na predlagana imena pa "boste videli jutri", je pristavil.

O skupnem kandidatu so se pogovarjali v t. i. tretjem bloku, ki ga tvorijo Resni.ca, Demokrati in skupna lista NSi, SLS in Fokus. Stevanoviću mesto predsednika DZ sicer še ni bilo ponujeno, je ta dejal v izjavi za medije po usposabljanju novih poslancev. "Se pa zdaj poigravamo s to idejo," je dodal na vprašanje o tem, da bi imeli svojega kandidata. Za vložitev kandidature je sicer potrebnih deset poslanskih glasov, signalov iz drugih strank, da bi bile pripravljene podpreti njihovega kandidata, pa še nima. O tem se bo pogovoril z nekaterimi vodji poslanskih skupin, je napovedal.

Bi pa v stranki Resni.ca za predsednika DZ podprli tudi začasnega vodjo poslanske skupine NSi Janeza Ciglerja Kralja in poslanca Demokratov Franca Križana, če bi v omenjenem tretjem bloku obstajal konsenz o tem. Kandidata iz strank aktualne koalicije pa v tem trenutku v stranki Resni.ca ne bi podprli.

Novoizvoljena poslanca Svobode, sicer aktualna finančni minister Klemen Boštjančič in ministrica za kmetijstvo Mateja Čalušić nista želela ničesar napovedovati. Slednja "kot večni optimist" upa, da bo prevladal razum in da bodo v petek izvolili predsednika DZ. Prav tako pa, da se bodo "zadeve iztekle najbolj optimalno tudi za Svobodo". Primerno se ji zdi, da bi Robert Golob ponovil mandat na čelu vlade, saj da morajo delo končati. "Nenazadnje so državljanke in državljani izkazali svojo voljo, koga želijo za mandatarja po številu izvoljenih poslancev," je ocenila.

 Glede na to, da koalicijska križanka še ni rešena, je po oceni Mesca možno tudi, da bi dobili le začasnega predsednika DZ. Potrebnih 46 glasov za izvolitev predsednika DZ in tudi mandatarja trenutno po njegovi oceni nima zagotovljenih nobena stran. "Je pa v tej zmedi, ki smo jo po volitvah dobili, treba iskati najboljše možne poti in na tem v Levici in Vesni delamo," je dejal.

Da ni jasne večine, se je zelo jasno videlo tudi na sredinem kolegiju predsednice DZ, ko so imenovali predsednika in podpredsednika mandatno-volilne komisije DZ, je izpostavil Mesec.

Mesto predsednika mandatno-volilne komisije DZ je tako pripadlo stranki Demokrati, če bo to potrdil tudi DZ, jo bo vodil njihov poslanec Tadej Osterc. Mesto podpredsednika pa je pripadlo stranki Resni.ca. Glede na predlagani sklep, vložen v DZ, bo mesto zasedel njen prvak Zoran Stevanović.

 "Kot kaže, je pred nami zelo dolg mesec in pol sestavljanja vlade, če bo to sploh uspešno," je dodal. Ob tem pa v nasprotju s predsednikom SD Matjažem Hanom meni, da se desna vlada ne more sestaviti brez težav. Bi pa po njegovi oceni pomenila nevarnost, da bo "kaos, ki ga vidimo v svetu, pljusknil tudi v Slovenijo". Aktualni mandat tako kljub uspehom Levice zapuščajo z mešanimi občutki, ker so volitve ustvarile to negotovost.

Vlada Roberta Goloba se je danes sestala na zadnji redni seji, na kateri je odločala s polnimi pooblastili. S petkovo ustanovno sejo DZ ji bo namreč formalno prenehal mandat, do imenovanja nove vlade pa bo opravljala le še tekoče posle. Na ustanovni seji DZ bodo poslanci morali izvoliti tudi predsednika DZ, ki bo na tajnem glasovanju moral prejeti 46 glasov podpore.