Svoboda po ločenih pogovorih o novi koaliciji: Pogajanja bodo dolga

Relativna zmagovalka volitev v DZ Svoboda je stranke, izvoljene v DZ, z izjemo SDS, seznanila z izhodišči za koalicijska pogajanja. Pripravila je tudi prvi predlog razreza 16 resorjev. Prvak Svobode Robert Golob je danes odvodil individualne pogovore s predstavniki štirih list. Pogovorov so se udeležila vodstva SD, Levice in Vesne, Demokratov in stranke Resni.ca, v NSi se vabilu tudi tokrat niso odzvali.

Generalni sekretar Svobode Grah je po današnjem krogu pogovorov dejal, da pričakujejo dolga pogajanja. Kot je dodal, pa so potrebni zlasti potrpežljivost, dialog, sodelovanje, pa tudi tudi skupni cilj.

Podobno kot so v izjavah po individualnih srečanjih dejali šefi strank, je tudi Grah potrdil, da so jim danes ob predlogu razreza resorjev predstavili tudi programske prioritete oz. izhodišča. Gre za 10 temeljnih zavez oziroma skupnih ciljev, ki so jih pripravili po pregledu programov strank, je pojasnil Grah. Po njegovi oceni gre za izhodišča, ki bi morala biti tudi vodilo bodoče koalicije, "tisto, na čemer mora sloneti delo v naslednjem mandatu".

Zdaj bodo počakali, da stranke pretresajo predstavljena izhodišča in jim podajo pripombe. Zatem načrtujejo nadaljnje pogovore. "Smo v času, ko Slovenija potrebuje stranke, ki so zmožne sodelovanja in pogovorov za skupno mizo", je izpostavil Grah.

Obenem je še poudaril, da so volivci 22. marca povedli svoje, Svoboda pa njihovo voljo spoštuje. "Naša odgovornost je, da v bodočo koalicijo povabimo vse demokratične stranke," je dejal.

Pokomentiral pa je tudi današnje dogajanje v DZ, kjer so se pred ustanovno sejo sestali začasni vodje poslanskih skupin. Če se jim je uspelo dogovoriti o sestavi mandatno-volilne komisije, pa jim po Grahovih besedah ni uspel dogovor o ustanoviti treh odborov, torej skupnega odbora, odbora za zunanjo politiko in odbora za evropske zadeve.

Zlasti ustanovitev skupnega odbora je po njegovih besedah nujna v luči prihajajoče krize in obravnave interventnih ukrepov za pomoč gospodarstvu in ljudem. Zato je aktualna koalicija predlagala ustanovitev omenjenih treh odborov DZ, je navedel. A s predlogom niso uspeli. Po Grahovih navedbah Graha oblikovanja odborov v predlagani sestavi niso podprli predstavniki poslanskih skupin SDS, NSi, Demokrati in Resni.ca.

Grah je naštete stranke označil za "nenačelno koalicijo" ter jim očital "obglavljanje DZ", ki po pripravi interventnih ukrepov na vladi za zdaj teh torej ne more obravnavati. "To pomeni nek status quo, smo zelo razočarani. Ker če kdo, bodo predvsem gospodarstvo in ljudje potrebovali te interventne zakone," je ocenil.

Logar je kritičen do Golobovega razdeljevanja resorjev, še preden so stranke oblikovale koalicijski sporazum, je predsednik Demokratov po pogovoru povedal v odzivu, ki ga je objavil na družbenih omrežjih. "Robert Golob ima zanimivo pogajalsko taktiko."

Golob v pogovorih vztraja, da bo v vladi tudi Levica, čeprav so Demokrati že pojasnili, da se zaradi programskih razhajanj z njimi v vladi ne vidijo, je ponovil Logar. "(Golob, op. a.) ministrske položaje ponuja tudi NSi, ki pa za zdaj sploh ni za skupno pogajalsko mizo." Logar Golobovo politiko trenutno ocenjuje kot taktiko zavlačevanja in po njegovem mnenju koalicija ne bo kmalu sestavljena.

"Naši pogoji za vstop v koalicijo so jasni, ljudje, ki so volili Demokrate, so izrazili podporo drugačni politiki, ki se bo lotila reševati nakopičene težave na vseh področjih," je pripisal Logar, ki vztraja, da se od svojega programa ne bodo odmaknili. "Brez vsebinskega dokumenta ne moremo nadaljevati pogajanj, zato smo se Demokrati umaknili. Za mene je bil jasen pokazatelj, da teh pogajanj ne moremo nadaljevati, razprava o korupciji. Predlagani dokument s strani Svobode o ukrepih za boj proti korupciji je slab."

Po Hanovih besedah so na današnjem individualnem pogovoru pri prvaku relativne zmagovalke volitev, stranke Gibanje Svoboda, izmenjali stališča in poglede, prav tako jih je predsednik Gibanja Svoboda seznanil s programskimi izhodišči za oblikovanje nove vlade in s predlogom razdelitve 16 resorjev.

Kot je dejal, se vsebinsko v predlagane resorje ni poglabljal oziroma bi rad to najprej delil s kolegi v stranki. "Tudi Golob je rekel, da vse stvari še niso zacementirane, kar je normalno in prav. Gremo korak za korakom," je po sestanku poudaril Han.

Svoboda je ob pripravi izhodišč za koalicijska pogajanja namreč pripravila tudi prvi predlog razreza 16 resorjev. Če bi obveljalo to število ministrstev, bi to torej glede na aktualno vladno postavo pomenilo krčenje aktualnega števila resorjev.

Po neuradnih informacijah bi področje digitalizacije združili z resorjem visokega šolstva, v eno ministrstvo bi prav tako združili resorja za javno upravo in za kohezijo. Pričakovati je tudi, da v novi vladni sestavi ne bo v tem mandatu na željo Levice ustanovljenega ministrstva za solidarno prihodnost. Področje, za katero je pristojno, bi razdelili med več resorjev. Stanovanjska politika bi lahko prešla pod okrilje ministrstva, pristojnega za infrastrukturo in promet. Področje dolgotrajne oskrbe pa bi prenesli na ministrstvo za delo.

Med 10 programskimi prioritetami, ki jih je Svoboda dala na mizo strankam, ki jih gosti na individualnih pogovorih, so po informacijah STA med drugim dostopno zdravstvo, stanovanja, pokojnine in ničelna toleranca do korupcije. V volilni kampanji in izjavah v minulih dneh pa je Svoboda sicer izpostavljala tudi program Ambiciozna Slovenija, ki prinaša izhodišča ukrepov s področja gospodarstva, med drugim glede razbremenitve.

O tem, ali bi bili v SD zadovoljni z dvema resorjema, ki jim jih ponujajo v Svobodi, se Han danes ni želel izreči. Kot je poudaril, se morajo o tem najprej pogovoriti v stranki, prav tako pa ne želi z morebitnim pogojevanjem poslabšati možnosti za oblikovanje morebitne nove vlade, ki mora biti operativna, je poudaril.

Svoboda je sicer v svoje izhodišče koalicijskega sporazuma vključila tudi ponudbo trojčku NSi, SLS in Fokus, ki mu ponuja tri resorje. Glede vloge NSi, ki vztrajno zavrača vabila Gibanja Svoboda za sodelovanje na prvih povolilnih pogovorih z levo sredino, na današnjem sestanku Han in Golob nista govorila. Han pa ocenjuje, da so "neki kanali" med strankama "verjetno odprti". Han sicer meni, da bi bilo dobro, da se do petka vendarle najde rešitev tudi glede tega.

Kot je ocenil, bo v petek pomemben, a naporen dan, pričakuje tudi obrise prihodnje vladne koalicije. Na vprašanje o morebitni podpori Janezu Ciglerju Kralju iz NSi, ki se ga zadnje dni omenja kot morebitnega kandidata za predsednika DZ, pa je Han dejal le, da mu želi, da je izvoljen z vsemi glasovi, "ki pašejo na desno sredino".

Sam namreč ocenjuje, da lahko desna sredina "brez problema sestavi vlado". Tako da "optimizem iz mene ne veje", je dejal o možnosti sestave levosredinske koalicije.

O ponudbah, ki jih dobiva, da bi SD prestopila na desnosredinsko stran, pa je odvrnil, da je "relativno zadovoljen", da v njem vidijo politika, ki je sprejemljiv za vse, "vendar vsi imamo neke politične, ideološke vrednote".

Han je obžaloval tudi, da danes niso podprli oziroma oblikovali predloga delovnega telesa DZ, ki bi lahko obravnavalo interventno zakonodajo.

Izhodišča za koalicijski sporazum, ki so jih pripravili v Gibanju Svoboda, v Levici in Vesni ocenjujejo kot solidno osnovo za nadaljnje pogovore, pa je po današnjih individualnih pogovorih s predsednikom Gibanja Svoboda Robertom Golobom dejala sokoordinatorica Levice Asta Vrečko. Na relativnem zmagovalcu volitev pa je, da sestavi koalicijo, je dodala.

Skupni listi Levice in Vesne Golob ponuja dva resorja. Kar zadeva Levico in Vesno, so njihova programska izhodišča jasna. Želijo si nadaljevati delo na začetih projektih in imeti glas znotraj zelene politike, je v izjavi po sestanku pojasnila Vrečko. Po njenih besedah si želijo, da projekti, na katerih so delali štiri leta, "ne bodo šli v nič in jih ne bodo uničili", pri čemer je izpostavila socialno državo, gradnjo stanovanj, varno starost, dolgotrajno oskrbo, ob tem pa dodatno še zelene politike, ki jih zagovarjajo skupaj z Vesno.

Na vprašanje, ali lahko Golob sestavi vlado, kot jo predlaga, je odgovorila, da so sami k pogovorom pristopili konstruktivno, bo pa odvisno tudi od tega, kako se bodo odzvali v drugih strankah. Izhodišča za koalicijski sporazum pa so po oceni Vrečko dovolj osnovna, odprta, da verjetno omogočajo nadaljevanje pogovorov z vsemi, ki se jim bodo pridružili.

Vrečko je odgovarjala tudi na vprašanje o možnosti sodelovanja Levice v skupni vladi z NSi in Demokrati. Kot je dejala, se v skupni vladi z NSi ne vidijo. "Poleg tega, da so izraziti zagovorniki kapitala, da zagovarjajo tudi manjšanje okoljskih standardov, privatizacijo zdravstva, so konec koncev tudi že tudi sami povedali, kako se vidijo. In to je predvsem skupaj z Janezom Janšo," je ocenila in poudarila, da "gre za dve desni stranki, ne glede na to, kako se želijo usmerjati v sredino".

Glede možnosti sodelovanja z Demokrati se je neposrednemu odgovoru izognila in izpostavila, da danes govorijo predvsem o tem, kar je dal na mizo predsednik Gibanja Svoboda ter da vlade ne sestavljata Levica in Vesna, ampak relativni zmagovalec volitev.

Ob izjavi predsednika SD Hana, da obstaja velika verjetnost oblikovanja desnosredinske vlade, Vrečko pravi, da se bo to "verjetno zelo jasno videlo v petek". Enak je bil njen odgovor tudi na vprašanje, ali bi morala leva sredina predlagati svojega kandidata za predsednika DZ. Je pa ponovila, da v poslanski skupini Levice in Vesne ne bodo predlagali kandidata za predsednika DZ, predvideva, da kot kandidat ene od manjših strank tudi ne bi bil potrjen, bodo pa konstruktivno presojali predlagane kandidate.

Prvak stranke Resni.ca Zoran Stevanović je po pogovoru pri Golobu za STA ocenil, da bo vlado, kot si jo je zamislil, težko doseči, potreboval bi "čarobno paličico". Po drugi strani je zatrdil, da uradni pogovori s SDS ne tečejo. O informacijah, da je sam kandidat za predsednika DZ, pa pravi: "Nisem kandidat, zaenkrat res ne."

Stevanović je ocenil še, da bo vlado narodne enotnosti, kot si jo predstavlja Golob, težko sestaviti. Potreboval bi "čarobno paličico", je bil slikovit.

Pozdravlja pa, da je Svoboda pri ponujenih izhodiščih upoštevala dosedanjo pozicijo njihove stranke in sledila temam oz. področjem, ki so jih doslej navajali kot zanje ključne.

Pred petkovim glasovanjem o predsedniku DZ pa sta z Golobom govorila tudi o tem, je za STA navedel Stevanović. Zatrdil je, da končne odločitve sami še niso sprejeli, da bo ta padla do petka, kar da je tudi povedal predsedniku Svobode.

Potrdil pa je, da so v t. i. tretjem bloku, o katerem se ob stranki Resni.ca pogovarjajo še Demokrati in trojček okoli NSi, razpravljali, da bi v petek ponudili svojega kandidata za vodenje DZ. A je o konkretnih imenih trenutno še težko govoriti, pravi Stevanović.

Tako tudi zanika informacije, da je trenutno prav sam kandidat za naslednika predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič. Spletna Mladina je namreč danes poročala, da so se stranke SDS, Demokrati, NSi in Resni.ca na predlog prvaka SDS Janeza Janše uskladile, da bodo na petkovi ustanovi seji DZ za vodenje DZ predlagale Stevanovića.

"Nisem kandidat, zaenkrat res ne," je zatrdil. Dopušča pa možnost, da bi kandidat za vodenje DZ, če bi tega morebiti ponudil omenjeni tretji blok, prihajal iz njihove stranke.

Obenem pa je Stevanović o tem, ali se s SDS dogovarjajo o sodelovanju, navedel še, da uradni pogovori, "ki bi bili oprijemljivi", ne tečejo.