Vrnitev Širclja, Cigler Kralja, minister tudi Hajdinjak, SLS pa brez stolčka?

Če bo torej prvak SDS sledil temu roku, bi lahko listo kandidatov v DZ vložil ta teden. Če bo to storil v začetku tedna, pa bi lahko proti koncu tedna sledila že zaslišanja ministrskih kandidatov pred pristojnimi delovnimi telesi DZ. Tem se morajo namreč kandidati predstaviti najprej tri dni in najkasneje sedem dni po vložitvi predloga kandidatur.

Po predstavitvi predsednik delovnega telesa takoj, najkasneje pa v 48 urah, predsedniku državnega zbora in predsedniku vlade pošlje mnenje o predstavitvi predlaganega kandidata, ki ga je sprejelo delovno telo.

O imenovanju vlade poslanci glasujejo na seji DZ tako, da glasujejo o listi kandidatov za ministre kot celoti. Šteje se, da vlada nastopi mandat, če sta imenovani več kot dve tretjini ministrov, pri čemer se ne vštevajo ministri brez resorja. Zaprisego 16. slovenske vlade je v DZ torej pričakovati v prvi polovici junija.

Po doslej znanih informacijah bi SDS lahko prevzela vodenje sedmih resorjev, trojček NSi, SLS, Fokus pet in Demokrati Anžeta Logarja tri.

Po takšnem razrezu se med resorji, ki se skoraj zagotovo obetajo NSi, omenjata ministrstvi za infrastrukturo in energetiko ter za obrambo. Na ministrski stolček lahko računata Jernej Vrtovec in Valentin Hajdinjak.

V kvoto ministrstev NSi bi po zadnjih informacijah padli tudi ministrstvi za demografijo in za kmetijstvo. Vodenje enega izmed teh se obeta vodji poslanske skupine Janezu Ciglerju Kralju, a končne odločitve o tem, katero to bo, uradno še ni. Če se ga je namreč v preteklih tednih omenjalo med favoriti za vodenje ministrstva za demografijo, so bile v zadnjih dneh vse glasnejše informacije, da je bolj verjetno, da se bo naposled zavihtel na čelo kmetijskega resorja.

Strankam NSi, SLS in Fokus, ki so na volitvah nastopile na skupni listi, pa se obeta tudi vodenje ministrstva za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj, pri čemer naj bi resor pripadel Fokusu. Predsednik stranke Marko Lotrič je že po podpisu pogodbe izrazil prepričanje, da bo stranka svoj delež v vladi prispevala na tem področju. Tudi generalna sekretarka stranke Monika Kirbiš Rojs pravi, da so se pogovarjali o tem, da bo to "njihov resor", sodelovali so pri podajanju predlogov o organizaciji tega ministrstva. Sama je tudi med možnimi kandidati, ni pa še končne odločitve o tem, komu bodo zaupali vodenje tega resorja, je navedla.

Želje po vodenju enega ministrstva doslej prav tako niso skrivali v SLS, a za zdaj ne kaže, da se jim bo ta tudi uresničila.

Demokratom pa se obeta vodenje združenega ministrstva za gospodarstvo in delo, kamor se bo, kot vse kaže, zavihtel predsednik stranke Anže Logar. Za vodenje ministrstva za zdravje pa najvišje kotira nekdanji državni sekretar na tem resorju in vodja strankinih poslancev Tadej Ostrc. Za tretje ministrstvo, ki bi ga lahko prevzeli Demokrati, je v preteklih tednih veljalo ministrstvo za kulturo, a bi pri tem lahko prišlo do sprememb in bi Demokrati, ki so kot eno od svojih prioritet izpostavljali boj proti korupciji in ustanovitev Skoka, lahko prevzeli pravosodno ministrstvo.

A tega, kot kaže, ne bo vodil soavtor ideje Skoka, kot je utemeljen v programu Demokratov, pravnik Matej Avbelj. Ta namreč pravi, da bi bil pripravljen sodelovati v vladi, če bi Demokrati dobili ustrezno politično podporo in bi dejansko lahko presegli blokovsko delitev. Ker sta jim ostali le dve slabi izbiri, pa sebe v takšni konstelaciji ne vidi, je dejal.

Še najbolj skrivnostni pa so glede ministrskih kandidatov v SDS, a nekaj imen je kljub temu že v obtoku. Še najbolj gotova je pri tem vrnitev Andreja Širclja na ministrstvo za finance. Med potencialnimi ministrskimi kandidati pa se omenja tudi poslanca Zvoneta Černača za vodenje resorja za okolje in prostor, za vodenje zunanjega ministrstva pa se je doslej omenjalo nekdanjega veleposlanika Toneta Kajzerja in evropsko poslanko Romano Tomc, a kot kažejo zadnje informacije, bi to utegnil biti aktualni veleposlanik v Zagrebu in nekdanji državni sekretar Gašper Dovžan.