Šole bi 'očistili invazivne spolne ideologije', prispevek za dolgotrajno oskrbo zamrznili

Politiki so na 'polnih obratih': samo danes so potekale štiri predstavitve list in konvencije strank.

SDS je na konvenciji predstavila program Za Slovenijo. V njem napovedujejo vzpostavitev učinkovitega sistema javnega zdravja in "končanje vojne z zdravniki". Napovedujejo tudi spremembe na področju davčne zakonodaje in ukinitev prispevka za dolgotrajno oskrbo do njenega izvajanja. Spremembe pa načrtujejo tudi na področju pravosodja in v policiji.

V SDS obljubljajo, da bodo vzpostavili učinkovit sistem javnega zdravstva, okrepili primarno zdravstvo, v skrajševanje čakalnih vrst pa vključili vse licencirane izvajalce. Napovedujejo "končanje vojne z zdravniki", za zdravstvene delavce pa bi uvedli ločen plačni steber.

Pokojninski sistem bi prilagodili demografskim spremembam. Prispevek za dolgotrajno oskrbo bi ukinili za upokojence, za vse ostale pa ga zamrznili do začetka izvajanja oskrbe.

Napovedali so zmanjšanje števila ministrstev na 15, ob tem bi združili ministrstvi za notranje zadev in javno upravo. Ukinili bi "vse nepotrebne službe", med njimi uradniški svet. Zavzeli so se za uvedbo pokrajin in premestitev državnih institucij po celotni državi.

Med ukrepi so našteli tudi preoblikovanje Nacionalnega preiskovalnega urada in kriminalistične policije. Obljubljajo, da bo policija preprečila ilegalne migracije, hkrati pa bo ta "porok za red, varnost in enakost pred zakonom". Ob tem bodo rehabilitirali "žrtve političnih čistk". Napovedali so tudi, da bodo "uredili vprašanje neleganih romskih naselij".

Na področju pravosodja so napovedali spremembe Sodnega sveta, postopno nižanje sredstev za sodstvo in števila sodnikov na evropsko povprečje, nadzor nad tožilskimi odločitvami in javno objavo podatkov sodnikov, "ki so jim zadeve na instancah padale ali so zastarale". Omejili ali prepovedali bi vračanje zadev na prvo stopnjo.

Na področju davčne zakonodaje napovedujejo spremembo dohodninske lestvice, dvig splošne davčne olajšave in uvedbo razvojne kapice za pokojninsko zavarovanje. Vzpostavili bi enostaven sistem za normirance in ustanovili demografski sklad. Ne bodo pa uvedli davka na nepremičnine in povečali davka na premoženje. Ponovili so tudi, da bodo "zaprli pipice levičarskim nevladnim organizacijam".

Napovedali so stabilno in namensko financiranje obrambe, izpolnjevanje zavez Natu, gradnjo nacionalnih zmogljivosti in obvezno vojaško usposabljanje, "če bo potrebno". Napovedali so tudi okrepitev dvostranskih odnosov in varnostno-političnega dialoga z ZDA ter krepitev diplomacije.

Na področju infrastrukture napovedujejo dokončanje avtoceste na Koroško in pospešeno gradnjo manjkajočih povezav, obljubljajo tudi moderen javni potniški promet. Ponovno bi vzpostavili avtocestno policijo.

V šolah bi okrepili domovinsko vzgojo, uvedli bi obvezen pripravljalni program za tuje učence, v katerem bi se učili slovenščine, ter šolski prostor "očistili invazivne spolne ideologije". Napovedali so tudi vnovično vzpostavitev Muzeja slovenske osamosvojitve.

Predsednik SDS Janez Janša je v nagovoru na konvenciji stranke napovedal zmago na volitvah. Po njih pa bodo poleg vladne koalicije oblikovali še "ustavno večino razuma" za spremembe ustave, med katerimi je izpostavil področje davkov, volilni sistem in svobodo izražanja. Soglasje za nacionalne projekte pa bodo iskali tudi pri opoziciji, je dodal.

Janša je prepričan, da "ustavno večino razuma" potrebujemo za dopolnitev ustave. Ob tem je nanizal zaščito blaginje davkoplačevalcev, stabilnost gospodarstva, decentralizacijo in stabilizacijo političnega okolja s kombiniranim volilnim sistemom. Po njegove mnenju v ustavi potrebujemo tudi zaščito starševstva, svobode izražanja, dodatne ustavne instrumente za zagotovitev enakosti pred zakonom, vladavine prava "in še posebej pravice do naravnega sodnika".

Ustavna večina se bo oblikovala "okrog nove vladne koalicije", SDS pa se bo glede iskanja 60 glasov pogajala z vsemi, je dejal. Slednjih ne potrebujejo za "kakršnekoli ideološke popravke ustave, ampak za zdravorazumske rešitve, ki jih potrebujemo vsi".

Poleg ustavnega pa v demokraciji obstajata še dva nivoja sodelovanja, je dejal. In sicer pri nacionalnih projektih, ki presegajo težo enega mandata, pri čemer bodo soglasje za posamezne rešitve iskali tudi z opozicijo.

Tretji nivo pa je vladni, kjer pri "urgentnem popravljanju katastrofalnega stanja v zdravstvu, davčni politiki, odnosu do demografije, sistemske korupcije, ilegalnih migracij in varnosti" potrebujejo vladno večino brez strank aktualne vladne koalicije. "Njih v naslednji vladni koaliciji ne vidimo," je dejal, saj da so naredile preveč škode.

V nagovoru je sicer nanizal mnoge kritike aktualne vlade Roberta Goloba. Kot ključno oceno mandata pa je izpostavil gospodarsko rast, ki je kljub rekordni zaposlenosti pod to vlado padla pod povprečje EU. Ob morebitni ponovitvi mandata Golobove vlade, pa nas bo po Janševih besedah "prehitel cel Balkan".

"Najprej bomo zgradili nazaj, kar so dobrega porušili," je dejal. Ločnica po njegovih besedah še pred nobenimi volitvami, razen leta 1990, ni bila tako jasna kot zdaj. "Na volitvah 22. marca bomo izbirali med politiko, ki gradi in ustvarja, in anti politiko, ki ruši, ukinja in zapravlja," je dejal.

Znova se je zavezal, da SDS nikoli več ne bo oblikovala vladne koalicije "brez jasne večine in trdne programske večine". "Volitve pred nami so zelo pomembne, niso pa zadnje," je ob tem pripomnil in dodal, da je SDS zgrajena "za ves čas trajanja slovenske države".

Na predvolilni konvenciji je SDS, ki trenutno vodi v javnomnenjskih anketah, predstavila tudi kandidate, ki se bodo podali v tekmo za poslanske sedeže. Stranka je kandidatne liste sicer do roka že vložila v vseh osmih volilnih enotah.

Predsednik SDS Janez Janša kandidira v Grosupljem in Ivančni Gorici, sicer pa sta na kandidatni listi še podpredsednika stranke Aleš Hojs, ki kandidira v ljubljanskem okraju Vič Rudnik, in Zvonko Černač, ki kandidira v Ajdovščini.

Kandidirala bo tudi večina aktualnih poslancev (z izjemo Jožeta Tanka in Franca Rosca) – vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec v Šentjurju, podpredsednik DZ Danijel Krivec pa v Tolminu. Med drugim Žan Mahnič in Andrej Hoivik kandidirata v Škofji Loki, Andrej Poglajen v Idriji, Alenka Jeraj v ljubljanskem okraju Vič Rudnik, Rado Gladek v Domžalah, Anja Bah Žibert v Novem mestu, Tomaž Lisec v Sevnici, Karin Furman v Slovenski Bistrici, Franc Breznik pa v Lenartu.

Na kandidatni listi sta tudi nekdanji državni sekretarki Alenka Forte, ki bo kandidirala v Zagorju ob Savi in Polona Rifelj, ki bo kandidirala v Celju. Predsednik Slovenske demokratske mladine (SDM) Luka Simonič bo kandidiral v Pesnici, podpredsednika podmladka Karin Planinšek pa v okraju Ljubljana Center.

Na listi SDS kandidirajo tudi nekdanji gospodarski minister in predsednik nekdanje SMC, kasneje stranke Konkretno Zdravko Počivalšek, ki se bo v volilno tekmo podal na Jesenicah.

Nekdanja poslanka Konkretno Monika Gregorčič kandidira v Kranju, Gregor Perič pa v Izoli. Na listi sta tudi nekdanji mariborski župan Franc Kangler, ki kandidira v Mariboru, in nekdanji rokometaš Simon Razgor.

Hojs je ob robu konvencije za medije dejal, da so se tokrat osredotočili na teme, "ki državljane bolijo" in jih je treba spremeniti. Ob tem pa se ne pogovarjajo o tem, "kdo je za koga, ali pa kdo je proti komu drugemu".

Tudi Jelka Godec se strinja, da "nima smisla vnaprej napovedati", s kom bodo tvorili ustavno večino. Se pa strinja z Janšo, da brez trdne večine v parlamentu nima smisla sestavljati manjšinske vlade. "Do zdaj smo vedno imeli manjšinsko vlado, pa vemo kako je bilo," je dodala.

SDS je na konvenciji zaznamovala tudi 37. obletnico ustanovitve obeh predhodnic SDS – Socialdemokratske zveze Slovenije (SDZ) in Socialdemokratske stranke Slovenije (SDSS). Diamantni znak SDS je prejel nekdanji predsednik DZ France Cukjati. SDS je nastopila na vseh parlamentarnih volitvah od leta 1990, ko je kot SDSS dosegla 7,4 odstotka. Na volitvah leta 2022 pa je dosegla 23,48 odstotka.

Svoje kandidate za državnozborske volitve sta danes sicer predstavili tudi zunajparlamentarni stranki Prerod in Mi, Socialisti; Zeleni Slovenije in Stranka generacij pa na konvenciji skupno listo kandidatov in ključne programske poudarke.

Predsednik Preroda Vladimir Prebilič pravi, da so pripravljeni preroditi levi politični spekter, Miha Kordiš z Mi Socialisti, da bodo odgovorili na krizo kapitalizma, skupna lista Zeleni in stranke generacij pa obljublja solidarno, trajnostno in varno Slovenijo.