Pirc Musar: Potrebne podpore za izvolitev mandatarja še ni

Po ustanovni seji Državnega zbora je v skladu s 111. členom Ustave Republike Slovenije predsednica republike Nataša Pirc Musar opravila prva posvetovanja z vodji poslanskih skupin. 

Pogovore pri predsednici republike je danes ob 9.30 začela Svoboda, nato pa so na pol ure z odmorom pred 12. uro sledili predsedniki strank in vodje poslanskih skupin SDS, NSi, SLS in Fokusa, SD, Demokratov, Levice in Vesne, Resnice ter poslanske skupine italijanske in madžarske narodne skupnosti.

A kot je sporočila po posvetovanjih, še nihče ne uživa potrebne podpore za izvolitev za mandatarja nove vlade. Predsednica bo zato z vodji poslanskih skupin nadaljevala posvetovanja. Datum novega kroga posvetovanj bodo iz predsedničinega urada sporočili naknadno.

Pirc Musarjeva je sicer napovedala, da bo mandatarstvo podelila tistemu, ki bo najprej zbral 46 glasov poslancev.

"Svoboda gre naprej. Z držo, besedami in dejanji ostajamo zvesti ljudem in vrednotam, ki smo jih obljubili," je po posvetu povedal Borut Sajovic in sporočil, da nimajo 46 glasov. Glasov po njegovem mnenju niso želeli pridobiti z izsiljevanjem in korupcijo.

"Ko nekdo ljudi prevara s tem, za kaj se bo zavzemal, v resnici ruši temelje demokracije. Prepričani smo, da ta koalicija prevarantov ne bo imela dolgega veka," pa je po pogovoru pri predsednici Pirc Musarjevi povedal Robert Golob in že napovedal, da bo v tem mandatu deloval v opoziciji. "Že danes napovedujemo, da bomo pri tem striktno zagovarjali načela zakonitosti in pravne države."

Golob, ki ostaja poslanec, hkrati dvomi, da bodo lahko stranke, ki že sodelujejo v parlamentu, s tako različnimi stališči zaživele v koaliciji. Te stranke je označil za nenačelno koalicijo prevarantov, ki ne bo zdržala dolgo. "Slovenija bo sedaj lahko videla, ko mask več ni, zakaj se v resnici kdo zavzema. Kdo gradi socialno državo, kjer je prostor za vse, in kdo je tisti, ki ima račune za poravnati bogatim in se bo v svojih prizadevanjih boril le zanje." Kdaj bi lahko stranke javnosti in predsednici pokazale 46 glasov, Golob ne želi ugibati.

Na vprašanje, ali bo šel po zaupnico med članstvo oz. ponudil odstop, glede na to, da je pred volitvami ocenjeval, da bo neuspeh, če aktualna vlada ne bo nadaljevala mandata, pa je odgovoril: "Zaupnico ti dajejo volivke in volivci in sam sem prepričan, da so jo na volitvah jasno izkazali."

Volivci so tako Svobodi namenili največ glasov, "ker so očitno verjeli v rezultate našega dela". Hkrati pa so volivci izrazili željo po povezovanju čez sredino, za kar so si prizadevali med pogajanji, je dodal. "Na žalost na drugi strani volje za pogajanja in povezovanje kljub drugačnim besedam ni bilo," pravi.

"Če je kdo tisti, ki je izdal svoje volivce, to zagotovo ni Svoboda in Svoboda trdno ostaja na tem, da želi nadaljevati svoje delo," je sklenil.

"SDS v tem trenutku ne sestavlja vlade," je po posvetu povedal Janez Janša. V tem trenutku se po njegovih besedah ne ukvarjajo s štetjem glasov.

Zagotavlja, da so edina stranka, ki je pripravljena na tri obstoječe možnosti. "Lahko mirno počakamo v opoziciji, da se tisti, ki so ta kaos povzročili, z njim soočijo."

Težave jim ne bi povzročile niti ponovne volitve, je dejal Janša, saj da med kampanjo niso največ "trošili". Med volilno kampanjo so po navedbah Janše pridobili več kot 7000 novih članov. "Samo mladih se je pridružilo več, kot štejejo skupaj podmladki ostalih strank." Pripravljeni so tudi na lokalne volitve, kjer bo stranka SDS zmagala, je zatrdil Janša.

"Kar se tiče tretje možnosti, je SDS edina stranka, ki je šla na volitve s popolnim programom in ekipo za vlado. Lahko ta program začnemo uresničevati jutri, lahko jutri sami sestavimo vlado, ki bo bistveno boljša od te, ki odhaja."

"V imenu trojčka NSi, SLS in Fokus sem ji prenesel mnenje poslanske skupine in naše politične stranke glede možne podpore," je po srečanju povedal Janez Cigler Kralj in izpostavil, da skupaj s strankama Demokrati in Resnica delajo vse, da bi prišlo do razvojne in desnosredinske koalicije. "Naših devet podpisov bomo prispevali tistemu ali tisti, ki bo lahko na desni sredini pokazal, da lahko sestavi vlado." Kadrovsko in organizacijsko sodelovanje v vladi pogojujejo z vsebinskimi uskladitvami.

Volilni rezultati po njegovi oceni kažejo, da so ljudje podprli politični preobrat. "Po skrajno levi vladi Goloba in Levice je čas za desnosredinsko vlado."

V NSi so sicer pripravljeni tudi na opozicijo in morebitne predčasne volitve, ki pa po mnenju Cigler Kralja za državo ne bi bile dobre.

O Golobovih besedah, ki je desno koalicijo označil za nenačelno koalicijo prevarantov, pa je Cigler Kralj dejal, da gre za užaljenost, "ki smo ji bili priča že na konstitutivni seji, ko so si predstavniki Gibanja Svoboda, žal, poslužili nekih vrednostnih sodb in osebnih diskreditacij." "Politika je iskanje umetnosti možnega, iskanje kompromisov in rešitev v dobro državljank in državljanov."

"V SD še vedno izkazujemo podporo relativnemu zmagovalcu volitev in od nje (predsednice države, op. a.) pričakujemo nadaljnje predloge v nadaljnjih krogih," je po srečanju povedala Meira Hot.

Po besedah Matjaža Hana se pogled na dogajanje v zadnjih 14 dneh ni spremenil, po njegovem videnju pa se na desni sredini "sestavlja neka koalicija". Vse stranke si želijo, da se čim prej oblikuje vlada. "Nima smisla, da igrajo zgodbe, kot da nič ni, ko pa vidimo, da se vlaga zakonodaja in sklicuje izredne seje." Trenutno kaže, da bo SD naslednja štiri leta preživela v opoziciji, je povedal Han.

Pred 14 dnevi je Han na predsedstvu stranke ocenil, da je 33 odstotkov možnosti, da vlado sestavi Golob, 33, da Janša in 33 za predčasne volitve. Sedaj bi odstotke prerazporedil drugače. "Mislim, da je velika verjetnost, da Janša in desna sredina sestavita vlado." Tudi v SD so na morebitne predčasne volitve sicer pripravljeni.

Glede ocene Goloba, da morebitna desna vlada zaradi različnih stališč strank ne bi obstala dolgo, pa Han meni, da je treba s takšnimi ocenami počakati, da se vlada sploh sestavi. "Večkrat sem rekel, da vse te besede, ki jih izražajo posamezniki, koristijo mogoče za dnevno nabiranje političnih točk. Jaz imam ta moment enako rad to domovino, kot jo imata Janša in Golob, in bi bil zelo previden pri vseh teh zadevah," je dejal. Leva sredina je na volitvah dobila premalo glasov, da bi lahko sama sestavila vlado, je še dodal.

Vodja poslancev Demokratov Franc Križan je po posvetu pri predsednici republike dejal, da nadaljujejo pogovore o sestavi koalicije z vsemi in da jim nihče ni bolj ali manj všeč. Se bodo pa pogovarjali s tistimi, ki jih jemljejo kot resnega partnerja in ki komunicirajo prek njihovega predsednika Anžeta Logarja. Želijo pa si raznobarvne vlade.

"Mi nismo zaključili te zgodbe, mi jo nadaljujemo," je bilo po Križanovih besedah osnovno sporočilo predsednici Nataši Pirc Musar.

"Nihče nam ni bolj všeč in nihče nam ni manj všeč," je dejal. In ponovil, da zasledujejo svoj program, pogovarjati pa se želijo "samo s tistimi, ki so nam pripravljeni pomagati pri udejanjanju tega programa".

Na več novinarskih vprašanj, če to pomeni, da so po petkovem umiku iz pogajanj z Robertom Golobom vendarle pripravljeni nadaljevati pogovore tudi s Svobodo, ni neposredno odgovoril. Je pa dodal, da so se pripravljeni pogovarjati z vsemi, "ki nas jemljejo resno, kot resnega partnerja, ki se ne pogovarjajo s figo v žepu in ki našo stranko s predlogi nagovarjajo izključno preko našega predsednika Anžeta Logarja".

Znova je zatrdil tudi, da so v poslanski skupini enotni, o nesoglasjih pa da berejo "samo v medijih". Navedbe o razbijanju stranke in neenotni poslanski skupini je označil za špekulacije. "Res bi rad povedal enkrat jasno, ni me treba več tega spraševati, mi smo enotni," je dejal.

Enotni so tudi ob glasovanju, kar pa po njegovih besedah "ni diktat". "Glasujemo po svoji vesti in v skladu s programom, ki ga zagovarjamo," je zatrdil Križan. Pri glasovanju o predsedniku DZ Zoranu Stevanoviću pa da so "na pragu krize zagotovili funkcionalen parlament".

V dodatnem sporočilu za javnost pa je stranka navedla, da so v zadnjih dneh pripravili ključne vsebinske poudarke za pogajanja o koalicijski pogodbi za vlado v prihodnjem mandatnem obdobju. Obenem so ponovili, da so pripravljeni sodelovati le v koaliciji, kjer bodo imeli zagotovila za uresničevanje dogovorov in bodo obravnavani kot enakopravni partner "pri oblikovanju uspešne Slovenije z upoštevanjem integritete koalicijskega partnerstva".

Poudarili so tudi, da zavračajo enostranske poteze in pogajanja prek medijev. "Naslov za ponudbe pa je predsednik stranke Anže Logar, ki ima tudi edini mandat organov stranke za pogajanja o prihodnji vladni koaliciji," so spomnili.

Prvak stranke Logar pa se je medtem danes znova oglasil le z videom na družbenih omrežjih. Prvak Svobode Robert Golob je po njegovih besedah z izjavo, da nimajo 46 glasov, priznal, da le z Demokrati in brez Levice nima zadostne podpore za izvolitev. "Cel čas je bil on tisti, ki se je pogajal s figo v žepu," je stranka zapisala na X ob objavi Logarjevega videa.

Na Golobove besede o težkem sodelovanju strank z različnimi programi na desni strani pa je Logar spomnil, da so Demokrati že na prvih povolilnih sestankih povedali, da sami zaradi različnih programov v vladi ne morejo sodelovati z Levico. "Robert Golob se je na koncu odločil za Levico in žrtvoval vse, da bo z njimi v opoziciji," meni Logar.

"V Levici in Vesni smo pred volitvami naredili vse, da bi se ponovno oblikovala levo sredinska koalicija, ki bi delala naprej, kar je najboljše za ljudi," je po srečanju povedal Luka Mesec. Ocenil je, da je bila njihova vlada prva uspešna "reformna vlada po več kot 15 letih".

Izpostavil je dolgotrajno oskrbo, stanovanjsko gradnjo, rast plač, pokojninsko reformo in reformo medijske zakonodaje. "Na žalost rezultat volitev obnovitev take vlade ne omogoča." Država je v težavah, je ocenil. "V DZ smo danes videli, da se oblikuje prostor, da bi že v maju sprejeli interventni zakon za znižanje različnih davkov, ki bo v javne finance navrtal več kot eno milijardno luknjo," ocenjuje Mesec. Katerakoli vlada bo zato jeseni imela težave pri sestavljanju proračuna. Če bo zakon sprejet, bo morala vlada po mnenju Mesca zarezati v javno porabo ali pa "bodo naše javne finance prišle pod kontrolo Evropske komisije".

V državi pod vodstvom strank Demokrati, NSi, Resnica in SDS bo hitro zavladal kaos, država pa bo v resnih javnofinančnih težavah, je prepričan Mesec, ki že napoveduje, da bodo take predloge zavrnili. Bolj kot desno sredinsko vlado si želijo vlado, ki bo takim predlogom nasprotovala ali pa predčasne volitve.

Na vprašanje, ali bi lahko ime za mandatarja dobili že v prvem krogu, Mesec ocenjuje, da je to skoraj nemogoče.

"V naši poslanski skupini smo enotni, da bomo držali obljubo našim volivcem in bomo skušali v največji meri uresničiti točke iz programa," je povedala Katja Kokot, ki vodi poslansko skupino Resni.ce.

Priznala je, da so se pogajali z obema stranema, koliko pogajanj je bilo, ni želela razkriti, je pa povedala, da kadrovskih razrezov še niso obravnavali. S programskimi izhodišči, ki jih imajo skupaj s trojčkom NSi, SLS in Fokus ter Demokrati, pa so se najbolj približali stranki SDS. "Pogajanja o tem, kdo bo prihodnji mandatar, pa še potekajo." Ali bi za mandatarja podprli Janšo, je odgovorila, da se morajo o tem pogovoriti znotraj poslanskih skupin. V Resnici bodo naredili vse, da do predčasnih volitev ne pride, je še povedala Kokot.

Možnost, da bi morda za mandatarja podprli predsednika NSi, se ji zdi zanimiva. 

O nesoglasjih med člani stranke je povedala, da v demokratični družbi ne pričakujejo "100-odstotnega soglasja pri temah, tudi pri najmanjšem vprašanju ne". Očitkov vidne članice stranke Sabine Senčar ni želela komentirati.

Kot kaže, trenutno torej kandidata, ki bi imel že v žepu 46 glasov, še ni. Po neuradnih informacijah je bila sicer v posvetih navržena tudi možnost za razmislek o tretjem mandatarskem kandidatu, ki torej ne bi bil prvak ene od dveh največjih parlamentarnih strank. Ta možnost je sicer manj verjetna in bi bila presenečenje. Med možnimi pa je zaokrožilo ime prvaka NSi Vrtovca, navrženo naj bi bilo tudi ime predsednika SD Hana.

V prvem krogu lahko kandidata za mandatarja predlaga le predsednica republike, po posvetovanjih z vodji poslanskih skupin lahko to stori najpozneje v 30 dneh po ustanovni seji DZ, torej do 10. maja.

Pirc Musar je že povedala, da bo to storila, če se bo za izvolitev nakazala zadostna večina, torej najmanj 46 glasov. V tem primeru mora DZ najprej 48 ur in najpozneje sedem dni po vložitvi predloga glasovati o kandidatu za mandatarja. Predsednika vlade voli DZ z večino glasov vseh poslancev, glasovanje pa je tajno.

Če se ne nakazuje zadostna večina za izvolitev, pa se lahko predsednica odloči, da kandidata v prvem krogu ne predlaga. O tem obvesti DZ.

V tem primeru, pa tudi v primeru, če kandidat ob prvem glasovanju ne dobi potrebne večine glasov, steče drugi krog iskanja mandatarja. V tem krogu pa lahko ob predsednici republike kandidate predlagajo tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev. To lahko storijo v 14 dneh. Če je vloženih več predlogov, se glasuje o vsakem posebej, najprej o kandidatu predsednice, če ta ni izvoljen, pa še o drugih po vrstnem redu vloženih kandidaturah.

V primeru neizvolitve mandatarja tudi v drugem poskusu, se lahko DZ v 48 urah odloči še za tretji krog glasovanj. Tedaj je za izvolitev potrebna zgolj navadna večina opredeljenih glasov navzočih poslancev.

Če ni izvoljen noben kandidat, predsednica republike razpusti državni zbor in razpiše nove volitve.

Če je izvolitev mandatarja uspešna, pa mora novoizvoljeni premier najpozneje v 15 dneh po izvolitvi DZ predlagati imenovanje ministrov. Šteje se, da je vlada nastopila funkcijo, če sta imenovani več kot dve tretjini ministrov, pri čemer se ne vštevajo ministri brez resorja.